- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Zakaj potrebuje človeški mladič eno leto, da shodi?
Človek, med vsemi sesalci, potrebuje največ časa, da shodi in razvije možgane.
Da bi razumeli zakaj, se moramo vrniti v čas naših prednikov primatov, ki so še hodili po vseh štirih. Imeli so širšo medenico, prav tako pa tudi manjše možgane in drugačna stopala. Vse troje šteje.
Človek se je evolucijsko spremenil v bipedalno bitje (ki hodi po dveh nogah), saj mu je to omogočalo preživetje. razlog je zagotavljanje dveh pogojev (dveh zakonov biomehanike):
- varnost
- čim manjša poraba kalorij
Če bi ohranil enako velike (manjše) možgane, obliko medenice in stopal, to ne bi bilo mogoče za preživetje. Za ohranjanje ravnotežja (in tudi hojo, tek, poskoke..) na dveh nogah je potreboval veliko bolj razvit živčni sistem (večje možgane), pa še tukaj je moral skleniti kompromis in razviti reflekse, da možgani niso bili preveliki in porabili vse energije zase.
Razvoj človeških možganov
Mimogrede, glavni razlog za velikost človeških možganov je gibanje!
PS: Ali ste vedeli, da riba ‘sea squirt’ poje svoje možgane, ko se pritrdi na skalo in se ne giba več? Ohranjanje možganov bi namreč porabilo preveč energije. Zato nimajo vsa bitja možganov, samo tista, ki se gibajo.
Riba sea squirt poje svoje možgane.
Če je želel učinkovito hoditi po dveh nogah, niso bili dovolj le večji možgani, ampak tudi mišično-skeletni sistem, ki to podpira na način, da ne porabi toliko več energije. Če se na primer opica postavi na dve nogi in hodi, dela to z mišicami, človek pa izkorišča elastično energijo v fascijah (mišičnih ovojnicah), ki ‘izstreljujejo’ vsak njegov korak. Predno bi opica na dveh nogah nabrala dovolj hrane, bi ji že prej zmanjkalo energije zaradi neučinkovitega gibalnega sistema.
Mimogrede, današnji moderni človek, pa želi dodatno ‘kuriti’ kalorije! Kam smo prišli?
Človek ima zato tudi drugače oblikovana stopala. Vsi prsti se trdno držijo skupaj in so oviti v fascije, še posebej pomebna je plantarna fascija, ki je ena najpomembnejših ‘elastik’ v telesu, ki ‘propelira’ človeka naprej.
Mimogrede, zato je tako pomembno, kaj natikamo na svoja stopala, sploh če gremo hodit na daljše razdalje! Bolj onemogočimo plantarno fascijo z rigidnimi čevlji, bolj mora telo izkoriščati za gibanje mišice, sklepe in kompenzatorne vzorce gibanja.
Medenica se je morala prilagoditi pokončni drži in postala je ožja. To je omogočalo nadzor hrbtenice (med gibanjem oziroma pokončno hojo).
Sedaj lahko razumemo, da je moral človek z ožjo medenico, (ki paše v nov lokomotorni aparat), žrtvovati nekaj drugega, da se je lahko ohranil kot vrsta, saj mehansko ne bi bilo mogoče roditi tako velike glave, kot bi jo potreboval, če bi želel takoj shoditi oziroma tako hitro kot drugi sesalci. Zato se ‘človeški mladič’ v maternici ne razvije toliko, kot pri ostalih sesalcih, ampak šele nadoknado po rojstvu. Poleg tega bi takšen razvoj v maternici zahteval toliko energije od mame, da bi jo to ubilo.
Zato se človeški mladič rodi z manjšimi možgani (in glavo), kot jih sicer potrebuje za svoj obstoj. Otrok do drugega leta starosti razvije skoraj 90% možganov odraslega. Pri treh letih je praktično že oblikovan človek.
Razvoj otroških možganov
Kaj potrebujejo možgani za svoj razvoj?
- hrano (glukoza in kisik)
- stimuluse
Oba dejavnika sta ključna hkrati. Za stimuluse je glavni faktor frekvenca oziroma pogostost ponavljanja dražljajev.
Primerjava razvoja možganov med normalnim otroštvom in zapostavljenim otrokom.
Mimogrede, zato je ključno obdobje do otrokovega tretjega leta za njegov umsko-motorični in intelektualni razvoj!
Največji dejavnik, ki vpliva na razvoj možganov je gravitacija in posledično gibanje!
Zato je znano, da človek ne more dolgo časa živeti v brezgravitacijskem prostoru, kot na primer astronavti, potapljači ali enostavno dolgo časa ležati v postelji. Saj to vpliva na celotni živčni sistem in možgane, ki začnejo degradirati.
Človek torej potrebuje eno leto, da se začne uspešno upirati gravitaciji v pokončnem položaju. (Medtem, ko nekateri drugi mladiči sesalcev potrebujejo eno uro).
In ravno zaradi tega naknadnega razvoja možganov, je ključnega pomena, da se otrok v tem prvem starostnem razvoju optimalno giba. Otrok sam po sebi bi se že optimalno gibal, če ga ne bi odrasli omejevali z raznimi pripomočki ali navadami, ki so prisotne samo v civiliziranem, ‘modernem’ svetu: stajice, hojice, gugalniki, stolčki, smart-trike, gugalnice, pohištvo, čevlji, avtomobili, televizija, ozka oblačila, zgled pri starših, pa tudi dude, stekleničke, slamice, vozički..
PS: Čim manj pomagajte otroku pri gibanju, ne vodite ga za roke, ne obračajte ga, ne olajšujte mu gibov, saj mu s tem dejansko otežujete razvoj.
Več o tem pa si lahko preberete v sledečih blogih:
- Starši ne sprehajajte še svojih nehodečih malčkov za roke!
- Kakšni naj bodo otroški čevlji?
- Otroci, ki se gibajo in hodijo bosi, imajo boljše možgane
- Vzgajajmo male tarzane
- Otroška stopala, zakaj jim tako radi zmanjšujemo njihovo funkcionalnost?
- Ali mislite svojega malčka vpisati na specifični šport?
- Kaj se lahko o gibanju naučimo od svojih otrok?
VIR: Povzeto po Barefoot, Bipedalism & Brain Evolution with Dr Federico Luzi
Alja Malis, specialistka za gibanje
