Warning: count(): Parameter must be an array or an object that implements Countable in /home/vadben78/public_html/wp-content/plugins/autodescription/inc/classes/generate-ldjson.class.php on line 572

Warning: count(): Parameter must be an array or an object that implements Countable in /home/vadben78/public_html/wp-content/plugins/autodescription/inc/classes/generate-ldjson.class.php on line 572

Ta blog je vsebinsko tretji del zgodbe o diastazi rektusov:

  1. Moja popkovna in dimeljska kila, diastaza rektusov in posvet pri abdominalnem kirurgu
  2. Diastaza rektusov – kako preprečiti operacijo?

 

Včasih je operacija neizogibna oziroma je manjše zlo. Če se nanjo dobro pripravimo, lahko marsikateri negativni učinek omilimo. V tem zapisu ne bomo govorili o medicinskih pripravah na operacijo in okrevanju, ampak bomo izpostavili druge pomembne vidike, ki ponavadi ostanejo nenaslovljeni.

 

Kateri so ključni ‘nemedicinski’ elementi priprave na abdominalne posege in po njih?

  1. Fizična priprava telesa pred posegom 
  2. Dovajanje ključnih hranil za hitrejše in boljše celjenje
  3. Motorični trening mišic/fascij po posegu
  4. Uravnavanje intra-abdominalnega pritiska
  5. Dihalne in antistresne vaje
  6. Obravnava adhezij oziroma notranjih brazgotin
  7. Prebava, toaleta, postoperativni plini

 

V bistvu je ta protokol priporočljiv za vse abdominalne in tudi vaginalne kirurške posege. Teh navodil pri izvajalcu posega ne boste dobili. Protokol je odličen tudi po carskem rezu ali celo po vaginalnem porodu, ki mu velikokrat sledijo raztrganine, epiziotomija ali notranje (mikro) poškodbe tkiv. (Kako preprečiti carski rez si lahko preberete tu.)

 

Kaj je najpogostejša napaka žensk, ki se dogovorijo za korekcijo popkovne kile in diastaze rektusov?

 

Misleč, da bo operativni poseg popravil diastazo rektusov v celoti, torej tudi motorični vzorec oziroma funkcijo delovanja mišic, ženske ne izvajajo korekcijskih vaj za diastazo rektusov PRED posegom. In v veliki meri tudi po posegu ne.

 

Zakaj je potrebno izvajati (ustrezne) vaje pred in po posegu?

 

Mišice in fascije delujejo po navodilih, ki prihajajo preko živčnih poti iz centralnega živčnega sistema (možgani). Ker operacija poteka na mišicah in fascijah, torej na zadnjem členu te verige in ne na prvem, torej v možganih, moramo ‘ navodila’ za delovanje trebušne stene ponovno ‘naložiti’ sami. 

 

To je en razlog. Drug razlog je ta, da moramo omenjena tkiva (trebušne mišice s pripadajočimi fascijami) pred posegom okrepiti. Navadno so tako mišice kot fascije pred posegom zelo stanjšane. Po posegu jih še nekaj časa ne moremo uporabljati, ker poteka celjenje in mišice še dodatno izgubljajo svoja vlakna (atrofirajo), tako da je okrevanje potem še težje. Težko pa je tudi opravljanje minimalnih vsakodnevnih aktivnosti, če telo nima skorajda nobene podpore. Zanašati se mora na podporni pas in če se nanj zanaša predolgo, mišice še dodatno atrofirajo in ‘pozabijo’, kaj je njihova naloga.

 

Tretji razlog pa je ta, da se veliko lažje naučimo ustreznih vaj (motorično učenje) pred posegom, ko še nismo ‘ranjeni’, kot po posegu, ko nas vse boli in telo okreva. Vsekakor bi po posegu verjetno še dolgo čakali na ustrezno obravnavo, medtem ko bi trebušna stena delovala po napačnem motoričnem vzorcu in ga utrjevala že od prvega dne po posegu dalje.

 

Torej, korekcijskih vaj za diastazo rektusov se je pametno lotiti takoj, ko izvemo, da imamo diastazo rektusov, pa če bomo morali na operacijo ali ne. Tako ali tako se na operativni poseg čaka dolgo časa, v tem času morda rešimo situacijo že z vajami in ustreznim načinom dihanja in gibanja.

 

Ne veste kako se lotiti korekcijskih vaj?

 

V zgodnjem poporodnem obdobju (0 – 6 tednov), se lahko poslužite naših brezplačnih videov. 

 

Medtem ko po tem obdobju lahko pridete na individualno obravnavo ali z online programom POPORODNI PREPOROD.

 

Po posegu vsekakor priporočamo individualno obravnavo. Ustrezne vaje potem dobite za domov tudi na posnetkih, vendar te posnetki niso del online programa Poporodni preporod, ker so specifični za po-operacijsko obdobje.

 


Vaje po abdominalnih posegih so zasnovane tako, da hkrati izboljšujejo propriocepcijo, prekrvavitev, limfno drenažo in vzpostavljajo pravilen motorični vzorec za delovanje telesnega jedra (stabilizacija telesa).

 

Kaj je bistvo vadbenega protokola po posegu?

 

  1. Vzpostavljanje pravilnega motoričnega vzorca delovanja trebušne stene
  2. Percepcija trebušne stene
  3. Manualna obravnava notranjih brazgotin
  4. Integracija v vsakodnevne funkcije

 

S posegom izgubimo občutek nad operiranim predelom telesa. Ta zmanjšani občutek oziroma zmanjšana propriocepcija je kot meglena slika oziroma telesni zemljevid tega predela telesa, ki ga možgani slabše zaznavajo. Z ustreznimi (masažno – vadbenimi) postopki pomagamo telesu obuditi poškodovani predel in mu vrniti nekaj ‘pikslov’, da gibanje postane spet bolj natančno in pravilno. Že samo dotik bodisi drugega človeka ali lastni, lahko bistveno ‘popravi to v meglo zavito sliko’.

 

Zakaj je obravnava zarastlin tako pomembna?

 


Po vsakem invazivnem posegu v telo nastanejo poleg zunanje, vidne brazgotine, tudi notranje brazgotine oziroma zarastline oziroma adhezije. Zunanja brazgotina je ponavadi le vrh ledene gore in ‘estetski problem’. Medtem ko notranje brazgotine lepijo in fiksirajo naše organe oziroma tkiva in preprečujejo optimalno delovanje telesa. Zato je smiselno in pomembno, da jih obravnavamo.

 

Pri vsakem odprtem (invazivnem) posegu v telo se zgodi sledeče:

  • posuši se del seroznih tekočin, ki so med sloji tkiv in omogočajo gladko drsenje (‘slide and glide’)
  • tkiva se zlepijo med seboj (ali na mrežico, če je vstavljena)
  • nastanejo notranje zarastline

 

Optimalno delovanje telesa, drenaža organov in tkiv poteka preko nenehnega drsenja tkiv med seboj, ki ga poganja dihanje (s prepono). Pri (večjih) posegih v telo je to drsenje ogroženo oziroma onemogočeno. 

 

Takšne fiksacije lahko povzročijo različne posledice:

  • spremenjeno delovanje črevesja
  • slabša stabilizacija trupa
  • bolečine v križu (ali kjerkoli)
  • fiksacija drugih trebušnih ali medeničnih organov in njihovo slabše delovanje
  • endometrioza?

 

Kako to preprečimo?

 

Stoodstotno tega ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo razsežnosti zarastlin in jih omehčamo’. Kako? 

 

  1. Z dihalnimi vajami s trebušno prepono (ki masira telo od znotraj)
  2. Z ročno masažo
  3. Z vajamo s trebuhom na mali ali veliki žogi
  4. Z visceralno manualno terapijo

 


Pripomočki kot so žoga (biofeedback s pritiskom) ali celo žoga z ‘reliefom’ pomagajo izboljšati telesni zemljevid v predelu posega. Možgani dobijo natančnejše informacije, kaj se tam dogaja in posledično dajejo mišicam in fascijam (pa tudi drugim tkivom) bolj natančna navodila. Bolj natančna navodila omogočajo boljše in hitrejše motorično učenje in vsesplošno rehabilitacija po posegu. Vaje so primerne, ko je rana popolnoma zaceljena.

 

Zakaj so dihalne in antistresne vaje tako pomembne?

 

Te vaje so vaše najmočnejše in najpreprostejše ‘orožje’. Delujejo na treh nivojih:

  • Vzpostavljanje pravilnega motoričnega vzorca za stabilizacijo telesa
  • Masaža brazgotine in zlepljenih notranjih slojev zaradi posega
  • Aktiviranje vagusnega živca in vzpostavljanje antistresnega okolja v telesu
  • Limfna drenaža

 

Poleg vsega naštetega pa tudi boljša oksigenacija telesa in rane.

 


Ta enkratni dinamični prikaz nam ponazarja, kako je dihanje (s prepono) pomembno tako pri ponovni vzpostavitvi motoričnih funkcij telesnega jedra kot pri masaži notranjih tkiv, brazgotine, adhezij in limfni drenaži.

 

Raziskava je potrdila, da pooperativni stres vpliva na počasnejše celjenje rane.

 

Katera so ključna makro in mikro hranila za telo, ki pomagajo vezivnemu tkivu, da postane kompaktnejše in ranam, da se hitreje in učinkoviteje celijo?

 

Razdelimo celjenje rane na 4 faze:

  1. Homeostaza (takoj po operaciji)
  2. Vnetni procesi (4-6 dni po operaciji)
  3. Proliferacija (se začne 3-5 dni po operaciji in traja 2-3 tedne)
  4. Remodeliranje (se začne 2-3 tedne po operaciji in traja do 2 leti)

 

Faza vnetnega procesa se dogaja, ko so tkiva rdeča, nabrekla in topla. Telesni imunski sistem se takrat bori proti morebitnim vsiljivcem, ki bi se lahko čez svežo rano prebili v telo in ga ogrozili. Zato sta v tem obdobju kritična VITAMINA A + C

 

Okoli tri dni po posegu začne naraščati nivo kolagena. Začne se tvoriti brazgotina. Nivo kolagena narašča še tri tedne. Količina in vrsta kolagena narekujeta trdnost brazgotine. Vitamin C je ključen pri sintezi kolagena. Vitamin A je pomemben za diferenciacijo epitelijskih celic. Zelo pomemben pa je tudi cink, ki skrbi za sintezo DNK, razmnoževanje celic in sintezo proteinov.

 

POZOR! Prevelika količina Vitamina E in omega 3 maščobnih kislin pred posegom lahko negativno vpliva na postopek celjenja in regeneracije po posegu. So pa te maščobne kisline zelo pomembne za vnos v telo PO posegu! (Delujejo protivnetno, pomagajo pri tvorbi celičnih membran in so pomembne za kognitivne funkcije ter pomagajo pri depresiji.) 

 

Zadnja faza, ‘remodeliranje’ – telo do četrtega tedna po posegu doseže 40% – 70% moči tkiva, ki ga je tkivo imelo pred operacijo. Pomanjkanje proteinov v tej fazi znantno vpliva na reorganizacijo novih kolagenskih vlaken, ki se tako slabše tvorijo.

 

Dobro je začeti z vnašanjem omenjenih vitaminov in proteinov (kolagena) že pred posegom. Vitamina C telo ni sposobno skladiščiti, zato ga moramo začeti uživati čim prej po posegu.

 

Kako si najlažje pripravimo napitek, ki vsebuje vse omenjene elemente, za (pred) in po posegu?

 


Sestavine ‘zdravilnega napitka’ si pripravimo že v naprej in jih po potrebi zamrznemo. Pijemo ga vsak dan, enkrat dnevno.

 

  • 2 žlički naravnega hidroliziranega kolagena (beljakovine)
  • 2 pesti jagodičevja (nabrano in zamrznjeno ali kot suho sadje)
  • 1 pest špinače (najbolje domače, lahko odmrznjene, če so mladi listi lahko brez kuhanja v sopari)
  • 1 žlička sončničnih semen
  • ½ polovica banane ali 3 – 4 dateljni za sladilo (po želji)
  • 1 žlička FCLO ali CLO (olje jeter polenovke, dodajamo po posegu)
  • ½ avokada
  • poljubna količina vode ali naravnega kokosovega mleka

 

Zmiksamo v blenderju in postrežemo 1x dnevno.

 

Katere beljakovine oziroma aminokisline so še ključne za dobro celjenje ran?

  • arginin
  • glutamin
  • prolin
  • lysin (telo ne proizvaja samo)

 

Ko je telo slabotno, težje proizvaja aminokisline. Zato je ključnega pomena, da mu po tako velikih travmah, kot je operativni poseg (diastaze rektusov, maternice ali katerikoli drugi) to pomagamo zagotoviti z ustrezno dieto (in počitkom). (Dnevno priporočilo je vnos 46g za ženske in 56g za moške). Če uživate živalsko hrano, si zagotovite dnevno dozo aminokislin. Priporočamo pripravo domačih piščančjih jetrc na svinjski masti in čebuli. (jetrca vsebujejo še obilico vitaminov z vitaminom A in D na čelu). Če ne uživate mesa, vam priporočamo dnevni vnos ne-gensko spremenjene soje in kvinoje, sicer pa res pester nabor različnih stročnic. Pri tem pa velja zgolj opozorilo, da stročnice dobro prehodno namočite, saj si ne želite nepotrebnega napenjanja.

 

Pomembnost spanca po posegu

 

Najpomembnejši hormon, ki se sprošča med spanjem, je rasni hormon, ki sintetizira nova tkiva s pomočjo sinteze beljakovin. Z leti količina rasnega hormona upada, zato je dober spanec po posegu pri starejših od 30 še toliko bolj pomemben.

 

Kaj vam lahko še preprečuje dobro okrevanje?

 

  1. Kajenje
  2. Vnos alkohola
  3. Preveč sladkorja
  4. Slaba domača oskrba in podpora
  5. Nepredpisana zdravila
  6. Psihološki stres
  7. Premalo ustreznega gibanja
  8. Neprimeren način odvajanja blata (priporoča se uporaba pručke pod nogami in nagnjeno telo naprej)
  9. Napenjanje, post-operativni plini, zaprtost (preponsko dihanje, nežna masaža trebuha, zadostna količina vode, ustrezna prehrana, zmanjšan stres..)

 

Dodatna pojasnila

 

Članek se primarno nanaša na klasičen poseg diastaze rektusov, kjer se trebuh prereže od kolka do kolka. napotki veljajo tudi za ostale abdominalne posege in histerektomijo, odstranitev maternice. V slednjem primeru je še toliko bolj pomembno, kako se lotimo vadbe po posegu, saj v trebušni oziroma medenični votlini manjka organ s čimer avtomatično ostali organi izgubijo del podpore in se lahko povesijo. zato je ključno dobro poznavaje upravljanja z intra-abdominalnim pritiskom (znotraj-trebušni pritisk) v povezavi z ustrezno držo in dihanjem. Lahko trdimo, da je histerektomija najbolj invaziven poseg od vseh omenjenih v tem zapisu in zato tudi zahteva največ previdnosti, priprav in pozornosti po posegu. Histerektomijo je seveda bolje preprečiti. Lahko si preberete nekaj nasvetov KAKO.

 

Zaključne misli..

 

Pozanimajte se, koliko časa po posegu boste še hospitalizirani in si omislite vse potrebno že v bolnici. Zagotovite si prevoz domov in domačo oskrbo oziroma pomoč pri gospodinjskih opravilih in negi otrok. Naj vam ne bo žal ‘investirati’ v gospodinjsko pomočnico ali varuško, saj se vaše rane ‘modelirajo’ samo enkrat in potem je ta potek praktično iriverzibilen. Dejstvo je, da način in kvaliteta vašega rehabilitacijska obdobja vpliva na kvaliteto preostanka vašega življenja. Prav tako naj vam ne bo žal ‘investirati’ v pravilen proces reintegracije vašega post-operativnega telesa v vsakdanje funkcije. Kot sem že omenila, je najbolje s tem procesom začeti že pred operacijo. Če berete to objavo po operaciji, vedite tudi, da nikoli ni popolnoma prepozno. VEDNO se lahko naučimo novih motoričnih vzorcev (stabilizacije jedra in delovanja telesa), prav tako lahko VEDNO (delno) vplivamo na brazgotino, še posebej pa prvi dve leti po posegu. In prav tako lahko VEDNO izboljšamo propriocepcijo telesa, torej natančnost naših telesnih zemljevidov, ki narekujejo kvaliteto našega gibanja in s tem tudi življenja.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte