Posted on Leave a comment

Nočno močenje pri otrocih: telesni in čustveni razlogi, ki jih pogosto spregledamo

ZAKAJ OTROK PO PETEM LETU STAROSTI (ŠE VEDNO ALI PONOVNO) MOČI POSTELJO? DEJANSKI RAZLOGI IN REŠITVE

Močenje postelje po petem letu starosti je pogostejše, kot si mislimo. Starši se pogosto počutimo nemočne, otroci pa doživljajo sram, nelagodje in nerazumevanje. A pomembno je vedeti, da to ni znak lenobe, nezrelosti ali »slabe navade«, temveč sporočilo telesa, da nekaj v razvoju, čustvih ali zdravju ni povsem v ravnovesju.

Različni strokovnjaki – od nevrologov, terapevtov za integracijo primarnih refleksov in specialistov za dihanje, do psihoterapevtov in celo šamanskih tradicij – razlagajo to težavo vsak s svojega vidika:

  • nekateri kot nezrele reflekse in nevrološko dozorevanje,
  • drugi kot motnje dihanja in spanja,
  • tretji kot čustveno stisko ali travmo,
  • spet drugi kot parazite, alergije ali neravnovesje v črevesju.

Skupna točka vseh pa je razumevanje, da močenje postelje ni krivda otroka, temveč klic po podpori in rešitvah. Kaj menijo različni strokovnjaki?


Dr. Svetlana Masgutova (MNRI – refleksi)

  • Po njenem pristopu je nočno močenje povezano z nezrelimi ali neintegriranimi primitivnimi refleksi.
  • Pogosto gre za Moro refleks, Spinal Galant refleks ali Asimetrični tonični vratni refleks (ATNR).
  • Če ti refleksi ostanejo aktivni, telo v spanju še vedno reagira kot dojenček → otrok ne zazna pravočasno polnega mehurja in sprosti urin.

Dr. Robert Melillo (avtizem, ADHD, razvojna nevroznanost)

  • Poudarja funkcionalno neuronsko neravnovesje med levo in desno hemisfero.
  • Če je na primer desna hemisfera zrela počasneje, je lahko prizadeto zaznavanje telesnih signalov in kontrola avtonomnega živčevja.
  • Posledica: otrok se ne zbudi, ko je mehur poln → močenje.
  • Pogosto spremljajo še druge težave (slaba koordinacija, alergije, slabši spanec).

Dr. Gabor Maté (psihosomatika, travma)

  • Otroško močenje vidi kot izražanje potlačenih čustev in stresa.
  • Pogosto je povezano z:
    • nezavedno anksioznostjo (strah pred izgubo staršev, konflikti v družini),
    • travmo iz zgodnjega otroštva (npr. hospitalizacija, ločitev staršev).
  • Otrok ponoči sprosti napetost, ki je podnevi ne zna izraziti.

Emotion Code (Dr. Bradley Nelson)

  • Po tem pogledu lahko za močenjem stoji ujet čustveni naboj (npr. sram, strah, negotovost).
  • Telo, namesto da bi čustva predelalo, jih »shrani« v določenem organu ali živčnem sistemu → tu recimo v predelu mehurja ali ledvic.
  • Rezultat: neravnovesje v energijskem toku in nehoteno izločanje.

Šamanska perspektiva

  • Nočno močenje lahko pomeni, da otrokova duša še ni popolnoma zasidrana v telesu (»soul integration«).
  • V spanju otrok kot da »odplava« v druge dimenzije in izgubi stik s telesnimi signali.
  • Ritualni pristop bi bil krepitev povezave z duhom vode ali zaščitnim duhom otroka, da najde notranji mir.

Dr. Jack Kruse (nevroznanost, epigenetika, svetloba)

  • Vzrok vidi v neravnovesju cirkadianega ritma in vagusnega živca.
  • Če otrok preveč časa preživi v umetni svetlobi, ima slabo spanje, oslabljen melatonin → spanec je preglobok, živčni sistem pa ne zazna signala polnega mehurja.
  • Pogosto povezuje tudi s pomanjkanjem vitamina D, DHA in stika z naravno svetlobo/vodo.

Dr. Monika Peitersen (urologija, pediatrična nefrologija)

  • Iz klasične medicine:
    • počasno dozorevanje nevrološke kontrole mehurja,
    • genetski dejavniki (če sta starša močila posteljo, je verjetnost večja),
    • globok spanec in manjša produkcija antidiuretičnega hormona ponoči.

Strokovnjak za ustno dihanje in spanje – dr. Steven Park (ENT, sleep medicine)

  • Otroke z ustnim dihanjem pogosto spremljajo: povečane mandlje, alergije, ožji zgornji dihalni poti → kar vodi v apneje v spanju.
  • Med epizodami apneje pride do pomanjkanja kisika → telo se vklopi v »fight-or-flight« način.
  • To dvigne tlak v mehurju, živčni sistem pa je kaotičen → otrok se ne zbudi, ampak izpusti urin.
  • Torej: nočno močenje je lahko neposreden simptom spalnih apnej zaradi ustnega dihanja.
  • Pogosto spremljajo še: smrčanje, potenje ponoči, nočne more, slabša koncentracija podnevi.

Paraziti in podančice – dr. Hulda Clark (parazitologija, alternativna medicina)

  • Po tej liniji razlage lahko nočno močenje sprožajo paraziti, še posebej podančice (Enterobius vermicularis).
  • Zakaj?
    • Podančice ponoči ležejo jajčeca v analni predel → srbenje in draženje živcev.
    • Otrok se v spanju premika, dražljaj vzdraži mehur → sprostitev urina.
  • Pogosto spremljajo še bolečine v trebuhu, škripanje z zobmi ponoči, nemiren spanec.

Razlaga Blomberg & Dempsey (Metoda prirojenih ritmičnih gibov)

  • Po njunem je nočno močenje po 5. letu znak, da možgani še niso v celoti dozoreli, predvsem na ravni bazalnih ganglijev in možganskega debla.
  • Najpogosteje je krivec Spinal Galant refleks:
    • Če ostane aktiven, otrok med spanjem ob minimalnem dražljaju (npr. stik s posteljnino, premik telesa) sproži refleksno reakcijo v mehurju → uriniranje.
  • Povezano je tudi s slabo integracijo medeničnih mišic in nezrelostjo živčnega sistema, ki nadzira mišico zapiralko mehurja.
  • Otroci s takimi težavami pogosto kažejo še druge znake: nemir, težave s koncentracijo, občutljivost na zvok/dotik, bralno-učne težave.

Njuna glavna poanta: Močenje postelje ni »psihološki problem« ali »slaba navada«, ampak odraz nezrelega živčnega sistema in neintegriranih refleksov. Z gibanjem in vajami lahko živčni sistem “nadoknadi” zamujeno zorenje.


Dodatni vidiki, ki jih strokovnjaki omenjajo

  1. Nevrovegetativni živčni sistem – pri otrocih s slabim vagalnim tonom (slaba regulacija med »počivaj–prebavi« in »boj–beg«) pride do nepravilnega signala mehurju.
  2. Mikrobiom črevesja – neravnovesje v bakterijah (disbioza) lahko vpliva na nevrotransmiterje, ki uravnavajo spanje in kontrolo mehurja.
  3. Težave s fascijo in medeničnim dnom – napetost v diafragmi, slabo sodelovanje trebušne stene in medeničnega dna → otrok slabše zazna signal polnosti mehurja.
  4. Epigenetika in razvoj – nekateri otroci preprosto počasneje dozorevajo na osi hipotalamus–hipofiza–ledvice.
  5. Energetsko-duhovno – nekateri terapevti dodajo razlago, da otrok »izpušča vodo« kot način razstrupljanja čustvenih obremenitev, ki jih še ne more nositi.

Skratka: močenje postelje je križišče več sistemov: dihanje/spanje, čustva, refleksi, paraziti, živčni sistem, genetika, energija.


Celovit protokol za otroke, ki po 5. letu še močjo posteljo

  1. Telo – Refleksi in živčni sistem (Masgutova, Melillo)

Testiraj in integriraj primitivne reflekse (Moro, Spinal Galant, ATNR).

  • Enostavna vaja: Spinal Galant refleks– otrok leži na trebuhu, mama ali oče ga božata, žgečkata ali masirata vzdolž hrbtenice.
  • Dnevno gibanje: plazenje, kotaljenje, poskoki – možgani integrirajo reflekse.
  • Masaža spodnjega hrbta in trebuha → boljša povezava z mehurjem.

  1. Dihanje in spanje (dr. Steven Park, ortotropija, Buteyko)

Nosno dihanje:

  • Čez dan spremljaj, da otrok diha skozi nos.
  • Vaje po metodi Alje Malis ali Buteyko (kombinacije vaj, in pripomočkov kot so Myotape in FroggyMouth).

Spanje:

  • Preveri mandlje in adenoide → če so povečani, to pogosto povzroča apneje.
  • Uvedi rutino: brez ekranov 2h pred spanjem, zatemnjena soba, hladen prostor.
  • Spalna higiena: otrok naj spi na boku ali hrbtu, ne na trebuhu.

  1. Čustva in psiha (Gabor Maté, Emotion Code, šamani)

Pogovor: otrok naj ima varen prostor, da izrazi strahove (npr. pred temo, osamljenostjo, ločitvijo).
Čustveno sproščanje: risanje pred spanjem (»kaj te skrbi« → otrok nariše in se sprosti).
Emotion Code: nežno testiranje na ujeta čustva (strah, sram, negotovost) in njihovo sproščanje.
Ritual za miren spanec (šamansko): npr. zaščitni predmet pri postelji, zgodba o »varuhu sanj«.


  1. Svetloba in cirkadiani ritem (dr. Jack Kruse)

Jutranja svetloba: otrok naj gre zunaj na sonce v prvih 30 minutah po vstajanju.
Večer: zmanjšaj umetno modro svetlobo (telefon, TV, luči).
Omega-3 in mineralna voda: ribe, jajca, DHA → boljša funkcija živcev.
Dovolj spanja: spanec pred 22. uro.


  1. Črevesje, prehrana, paraziti (Hulda Clark, pediatrična urologija)

Prehrana: izloči presežek sladkorja (hrani parazite in kvasovke).
Vlaknine in probiotiki: zelenjava, kefir, kislo zelje → zdrav mikrobiom.
Znaki parazitov: srbenje zadnjika, nemiren spanec, škripanje z zobmi, bolečine v trebuhu → posvet s pediatrom, analiza blata.
Naravne podpore (po dogovoru s strokovnjakom): bučna semena, česen, probiotiki, bioresonanca


  1. Klasični medicinski vidik (dr. Monika Peitersen – pediatrična nefrologija)

Poglej:

  • Ali otrok ponoči proizvaja preveč urina? (pomanjkanje ADH hormona).
  • Ali obstajajo urološke anatomske posebnosti?
  • Če močenje traja dlje in je vsakodnevno → priporočljivo je osnovno testiranje pri pediatru.

Povzetek za starše

  • Integrirajte reflekse (Masgutova).
  • Uredite dihanje in spanje (nosno dihanje, apneje).
  • Skrbite za čustveno varnost (pogovor, Emotion Code, rituali).
  • Okrepite cirkadiani ritem (jutranje sonce, večerna tema).
  • Preverite črevesje/parazite in prehrano.
  • Po potrebi vključite pediatra/urologa za medicinski pregled.

Kaj pa sekundarna enureza – ko že suh otrok začne ponovno močit posteljo?

1. Medicina/urologija

  • Sekundarna enureza pogosto nakazuje na novo zdravstveno stanje:
    • okužbe sečil,
    • sladkorna bolezen (povečana žeja, veliko urina),
    • nevrološke spremembe (hrbtenica, živci).
  • Vedno se priporoča najprej osnovni pediatrični pregled.

2. Stres in čustva (Gabor Maté, Emotion Code)

  • Pogosto gre za čustveni sprožilec: selitev, prihod bratca/sestrice, ločitev staršev, smrt v družini, pritiski v šoli.
  • Telo najde regresijo v bolj “varno” razvojno fazo (kot 3–4 letnik), kjer uriniranje ponoči pomeni sprostitev.
  • Emotion Code bi tu govoril o novih ujetih čustvih, ki sprožijo energetski blok v predelu mehurja/ledvic.

3. Masgutova / Blomberg-Dempsey (refleksi)

  • Čeprav je otrok že bil “suh”, se lahko v obdobju stresa, bolezni ali hitre rasti refleksi reaktivirajo.
  • Najpogosteje se reaktivira Spinal Galant refleks → ponoči spet pride do nehotenega sproščanja urina.

4. Spanje in dihanje (Steven Park, Kruse)

  • Lahko se pojavijo apneje v spanju zaradi povečanja mandljev/adenoidov, alergij, ali sprememb v zobno-čeljustnem razvoju.
  • Če otrok začne dihati na usta, je spanec globlji, slabša je oksigenacija → živčni sistem ne zazna polnega mehurja.

5. Paraziti (Hulda Clark, pediatrične izkušnje)

  • Če se okuži z podančicami, se nočno močenje lahko ponovno pojavi zaradi draženja nožnice/anusa in refleksnih signalov v mehur.

6. Šamanski pogled

  • Če se je otrok že »utrjeval v telesu«, potem pa spet začne močiti, to lahko pomeni, da je doživel travmo ali strah, ki ga »odmakne« iz telesnega sidrišča.
  • Voda tu simbolizira čustveno sproščanje in ponovno iskanje zaščite.

Zaključek – kako lahko pomagamo na Vadbeni kliniki

Na Vadbeni kliniki k težavi pristopimo celostno. Otroka in starše spremljamo na več ravneh:

  • pregled refleksov in po potrebi integracija z vajami po Masgutovi, Blombergu in ritmičnimi gibi,
  • ocena dihanja in spanja ter usmeritev k vajam za nosno dihanje, sprostitev diafragme in krepitev vagusnega živca,
  • čustvena podpora – varno okolje, v katerem otrok in starši lažje predelajo stres in občutke,
  • usmeritve za prehrano in črevesje, vključno s preverjanjem morebitnih parazitov ali občutljivosti,
  • po potrebi pa tudi sodelovanje z zdravniki in specialisti za urološke in druge preiskave.

Naš cilj ni zgolj, da otrok ponoči ostane suh, temveč da dobi močnejši živčni sistem, lažje diha, bolje spi in se čuti varnega v svojem telesu. 

In še nekaj: včasih se izkaže, da je na prvem mestu urejeno bio-polje mame. Ko se mama umiri, okrepi svoje zdravje in energijsko polje, otrok pogosto spontano sledi v ravnovesje. Zato na Vadbeni kliniki vedno pogledamo širšo sliko – saj se zdravje in mir otroka začne pri starših.

Posted on Leave a comment

Avtizem nastane že ob spočetju. Svetloba je ključ!

Avtizem, ADHD in druge razvojne motnje se začnejo že v maternici, oziroma še predno je otrok sploh spočet! Primarno je ‘kriv’ materin mitohondrijski DNK (Mi ga imenujemo svetlobni DNK, ker deluje ‘na svetlobo’), ki vpliva na proces nevrulacije in mielinizacije. (Nevrulacija je proces nastajanja možganov in hrbtenjače iz ektodermalne nevralne plošče, mielinizacija je proces nastajanja živčnih ovojnic, po katerih tečejo signali.)

Nevro kirurg, dr. Jack Kruse, ki v zadnjih dvajsetih letih raziskuje načrtno ‘pokopane’ študije o dejanskem delovanju našega telesa (kot na primer Roeland van Wijk Light in shaping life, delo Fritz Albert Popp-a in Robert O Becker-ja – Body electric, če naštejem samo tri ključne za ta prispevek, je v pogovoru (podcastu) z dr. Brandonom Crawfordom, funkcionalnim nevrologom, učencem dr. Roberta Melilla, katerega metodo raziskujemo in delno uporabljamo tudi na Vadbeni kliniki, razkril, kaj je dejanski vzrok avtizma in drugih razvojno – nevroloških funkcionalnih motenj.

Ta podcast smo ‘čakali’, leta! Gre za ‘spoj’ znanja iz področja funkcionalne nevrologije  – integracije primarnih refleksov ter funkcionalne povezanosti leve in desne hemisfere s cirkadiano fizikalno biologijo, ki jo na Vadbeni kliniki preučujemo in prakticiramo zadnje leto (SVETLOBNI DNK).

S pomočjo tega predavanja je moč povezati znanje iz obeh področij v eno samo celostno razumevanje problematike in načrtovati rešitve.

Bistvo je v svetlobni terapiji in tudi dr. Crawford, avtor video prispevka, uporablja fotobiomodulacijo (terapijo z rdečo in celo zeleno svetlobo) za odpravljanje tovrstnih težav. Dr. Jack Kruse v videu pojasni, zakaj ta metoda dejansko deluje oziroma zakaj v nekaterih težjih primerih ne deluje in kaj ji manjka.

Interpretacija video intervjuja (z nekaj dodatnimi komentarji)

Vse skupaj se začne v mitohondrijih mame otroka ter v svetlobi, ki je ali ni prisotna v jajčecu in spmermiju.

Zaradi študij dr. Douglas Wallace-a, očeta mitohondrijske znanosti danes vemo, da mitohondrijski DNK podedujemo po mami. (Mitohondriji so celične elektrarne, ki imajo svoj mitohondrijski DNK, ki ima lahko različno stopnjo heteroplazmije (‘heteroplasmy rate’), ki določa, kako hitro lahko ta DNK mutira, kar večinoma ni zaželeno. Za razliko od jedrnega (nuklearnega) DNK-ja, ki je fiksen, je zelo odvisen od vpliva epigenetike (okolja), kar je v bistvu dobra novica, če jo znamo pravilno uporabit!). Torej, če mama živi v slabih pogojih, kamor se šteje slabo svetlobno okolje (veliko modre svetlobe, premalo rdeče in infrardeče), veliko ne-naravnega elektromagnetnega sevanja (‘non native EMF’), kot so wifi, 5G antene ipd ter neprava hrana ob nepravem času (na primer tropsko sadje, polno težkega vodika – devterija v zimskem času), potem prenese na otroka mitohondrijski DNK z večjim mutacijskim bremenom.

Dejansko imamo kraje po svetu, kjer je več avtizma in slabše EM (elektro-magnetno) okolje (Npr New Jersey in Kalifornija)!

Torej, vse skupaj se začne v maternici, ko ima zarodek na voljo slabši mitohondrijski DNK: Njegova naloga bi morala biti proizvajati šibko UV svetlobo (ultra šibke fotone) in s tem tudi NO (dušikov oksid), i sta potrebna, da bi se lahko nevroni v talamusu normalno razvijali in migrirali ‘po zapovedani matrici nevrulacije’. (neokorteks se razvije iz talamusa. Talamus je center vseh senzoričnih občutkov v telesu. Zato imajo ti otroci skoraj vedno tudi težave s senzoričnim procesiranjem. Vsi  otroci z nevrološko – razvojnimi izzivi imajo težave s tem traktom in ta trakt je dvosmerni – ima notranjo in zunanjo (svetlobno) povezavo.

Da bi to razumeli, se moramo vrniti v čas Velikega kisikovega dogodka

(GEO Graet Oxygenation Event), ko se je v zemeljski atmosferi vrednost kisika povečala iz 1% na 21% in ogrozila obstoj takratnih enoceličnih bitij. Danes poznamo tri domene življenja: arheje (prokarionti) – nimajo jedra in ostalih organelov, bakterije in evkarionte (človek)
Še pred Kambrijsko eksplozijo (pred več kot 530 milijoni let), ko se je življenje na Zemlji začelo (z evkarionti) so arheje in evkarionti živeli v anaerobnem okolju s pomočjo warburgovega metabolizma. Njihove celične membrane so bile zelo drugačne od naših. Great oxygenation event – pred 2,4 milijarde let – začenši v oceanu (z algami) – povzroči endosimbiozo arhej in bakterij – nastanejo evkarionti – in s tem mitohondriji! Bakterije so se s tem skrile pred kisikom, arheje pa so dobile nov način proizvodnje energije preko sončne svetlobe!

Takrat je svetloba oblikovala predhodnike našega življenja in obstoja .

(Knjiga Light sculps life). Pred pojavom eksplozije kisika še ni bilo mielinizacije.

Takrat smo začeli uporabljati TCA cikel (tricarboxylic acid cycle) oziroma Krebsov cikel  (Cikel citronske kisline je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma) in ustvarjati mielin. Mielin(ske ovojnice) so glavni problem pri razvojnih motnjah. Mielin ni samo izolator za akcijski potencial, ampak je mehanizem protonske prevodnosti, ki povečuje učinkovitost ATPaze (ATPaze so razred encimov, ki katalizirajo razgradnjo ATP v ADP in prosti fosfatni ion ali inverzno reakcijo. Ta reakcija defosforilacije sprosti energijo, ki jo encim izkoristi za poganjanje drugih kemičnih reakcij, do katerih sicer ne bi prišlo. Ta proces se pogosto uporablja v vseh znanih oblikah življenja.)

Nevrulacija lahko poteka optimalno samo ob optimalni mielinizaciji!

Zakaj je vse to pomembno?

Če želimo rešiti dejanski problem pri avtističnem otroku, moramo razumeti mehanizem delovanja kisika v telesu in ga ponovno rekonstruirati – tako kot ‘nas’ je rekonstruirala narava, ko smo iz warburgovega metabolizma (način delovanja organizmov pred kisikovo eksplozijo), prešli na delovanje našega organizma s pomočjo kisika (Oxidative phosphorylation). Možgani avtističnega otroka namreč delujejo v pomanjkanju kisika, na warburgov metabolizem, kar ni optimalno in vodi v kognitivno de-evolucijo.

Za pomoč pri upravljanju s kisikom so nastali HEM proteini (proteini, ki imajo za osnovo železo). Naš glavni HEM protein je hemoglobin. Da lahko opravlja svoje delo, torej prenaša kisik, moram biti v njem železo v 2+ stanju in ne v 3+ stanju, kar se dogaja pri teh otrocih. Samo na ta način se lahko razvijajo mielinske ovojnice, ki so električni izolatorji in hkrati predstavljajo kritično vlogo pri prenosu kisika in tvorbi ATP (adenozin trifosfat, energija, ki jo ustvarjajo mitohondriji). Brez kisika pa tudi ne bi bilo tvorbe endogene UV svetlobe (biofotoni).

Svetloba je ustvarila kompleksna živa bitja.

Ko se otrok razvija v maternici, je ključ za njegov razvoj (možganov) hipoksično okolje. Hipoksija ali pomanjkanje kisika ima negativno konotacijo, ampak v prenatalnem obdobju je ključ za dober razvoj, ker spodbuja migracijo nevronskih celic iz talamusa (nevrulacijo). Postnatalno pa dojenček zaživi v kisikovem okolju, ampak avtističen otrok ga ne zna uporabljat, ker ima železo še vedno v 3+ obliki in zato  možgani delujejo na warburgov metabolizem. Treba je spremeniti stanje železa. Tega se žal ne da zmanipulirati s prehrano in prehranskimi dodatki, to lahko spreminjamo edino s svetlobo (pravo seveda) – pri čemer je ustrezna cirkadiana prehrana seveda lahko v pomoč.

Modra svetloba spreminja železo v 3+ stanje!

Rdeča svetloba ga spreminja v 2+ stanje!

Kaj se zgodi, ko se v talamusu izgubi kontrola nad kisikom med neurolacijo? To vodi v avtizem! 

In tudi druge bolezni. Ta proces se žal nadaljuje tudi po porodu. Takrat pride na vrsto terapija s svetlobo. 

Potrebujemo HEM proteine , da tvorimo DDW (deuterium depleted water – vodo brez težkega vodika – veliko več o tem v programu SVETLOBNI DNK), da hidriramo ovojnice melanina, da lahko ustvarimo ‘mikro’ električni tok, ki pretvarja rdeče krvničke v matične celice, ki jih potrebujemo za gradnjo možganov. (Robert O Becker)

S fotobiomodulacijo delujemo ne samo na ATP, ampak tudi direktno na mielinske ovojnice. Prav tako izboljšujemo HEM proteine, da lažje ustvarijo Fe 2+ stanje za prenašanje kisika (v maternici imamo Fe 3+ stanje). Hemoglobin je monokromatičen in sprejema v glavnem rdečo svetlobo (600 nm), nato pa jo konvertira v telesno UV svetlobo, saj od srčno žilnega sistema dobimo samo 20% outputa v možgane.

Otroški možgani so še zelo plastični (in se z lahkoto prilagajajo oziroma odzivajo na stimuluse) zato s takšno terapijo lahko dejansko trajno rekonstruiramo možgane, saj odpravljamo deficite, kot so hem proteini, mielin, melanin.., ki se niso zgodili v maternici zaradi pomanjkanja pravega svetlobnega oziroma elektro-manetnega okolja (mame).

Učinki pa se množijo (ne seštevajo), ko združimo fotobiomodulacijo skupaj z ustreznimi vajami in gibalnimi vzorci! Piši nam na email info@vadbenaklinika.si in poslali vam bomo VIDEO primer, kako združimo vaje za integracijo primarnih refleksov s KAPO ZA FOTOBIOMODULACIJO!

Kaj v osnovi potrebuje otrok, ki se rodi s takšno predispozicijo

(česar ob rojstvu ne prepoznamo) – lahko pa sumimo glede na potek poroda – na primer otroci rojeni z medenično lego imajo že deficit v razvoju vestibularnega sistema, ker ne zaznajo dobro prave pozicije v maternici, prav tako tisti s popkovino okoli vratu.. ipd .. 

Dr. Douglas Wallace je ugotovil (in dr. Kruse to opisuje), da lahko popravimo heteroplazmijo mitohondrijskega DNK. Kako?

Otrok potrebuje:

  1. Sončno svetlobo (obvezno sončne vzhode oziroma jutranjo svetlobo) – sončni vzhod ima najboljšo možno svetlobo za obnavljanje HEM proteinov
  2. UV svetlobo – tudi pozimi
  3. Temo ponoči
  4. Pitje DDW (vode brez težkega vodika, kar vključuje tudi prehrano brez težkega vodika)
  5. Ozemljevanje (Ni bilo direktno omenjeno v tem podcastu, vendar ga dr. Kruse sicer veliko omenja, saj telesu dovaja negativne elekrone)
  6. Omega 3 maščobne kisline, z DHA na čelu (tudi tega direktno ne omenja v tem videu, sicer pa zelo veliko, saj se DHA nahaja v omenjenih membranah mitohondrijev, kjer nastaja DDW)
  7. Gibanje (ni direktno omenjeno, ampak gibanje je glavno gonilo razvoja možganov, sploh po porodu. Dr. Melillo večkrat ponavlja: ‘Simple movement – simple brain, complex movement – complex brain)

Tako se hem proteini obnavljajo vsak dan po malo.

Hujšo obliko avtizma otrok ima, več prave svetlobe potrebuje. Ni dovolj zgolj 15 min na dan, ampak 3-6 ur! Pri hujših oblikah je treba otroka za nekaj časa peljat v drugo okolje, na primer na plažo za nekaj tednov (ampak pazit na EMF). Se sprašujete, kako to vse izvesti? Če ti zdravje otroka (in sebe) ne pomeni največ na svetu, kaj ti potem?

Otrok ne potrebuje oziroma mu škoduje ne-naravna elektromagnetna sevanja kot so:

  1. Modra svetloba (moderne led luči, neonke, vsi zasloni – Kako jih optimizirate najdete v SVETLOBNI DNK
  2. WIFI (naučimo vas, kako ga optimizirati doma)
  3. 5G, 4G..(naučimo vas, kako se doma zaščititi pred sevanjem teh anten)
  4. Uporaba telefonov (sploh ob glavi), BT slušalk ipd

Otroci imajo pol tanjše lobanje od odraslih, zato jih tovrstna sevanja toliko bolj prizadenejo. Vse to pa se začne že v maternici, ko se mama pogovarja po telefonu, ki ga drži na ušesu (namesto, da bi bil telefon odložen na mizo ter vklopljen zvočnik ali žične slušalke).. 

Otroke z razvojnimi izzivi pa sevanje bolj prizidane tudi zato, ker imajo slabše mieliinizirane možgane in so zato bolj občutljivi.

Svetujemo nošenje očal za blokiranje modre svetlobe v večernem času.

Žal tudi v vrtcih in šolah ni primernega okolja.

Zakaj prvošolčki in tudi vsi ostali potrebujejo v vsakem razredu ruter, da jim seva direktno na glavo, s polno močjo, medtem, ko sploh ne koristijo interneta? Zakaj učiteljica, ki ga, nima interneta preko kabla oziroma zakaj ruterji niso na hodnikih? In če so v učilnici, zakaj morajo delovati s polno močjo? Zakaj imamo v šolah neonke, ki oddajajo najslabšo možno svetlobo? Zakaj večkrat pouk ali podaljšano bivanje ali vsaj športna vzgoja ne potekata zunaj? Zakaj so v torbah otrok dovoljeni telefoni, ki ves čas pouka sevajo? In konec koncev zakaj pozimi jejo hrano, ki ni zrasla v našem svetlobnem okolju? ter zakaj tako pogosto dobijo (za malico) visoko procesirano in sladkano hrano? Jaz na te stvari stalno opozarjam v šoli. Kaj pa vi? če bom pri tem ostala sama, bom kot Don Kihot v boju z mlini na veter..

Če bomo z otrokom več v naravi, pod naravno svetlobo, se bo njegov živčni sistem lažje zreguliral (in naš tudi). V naravi lahko preklopimo na delovanje parasimpatikusa, česar nam umetna svetloba ali samo čez okna filtrirana notranja svetloba ne dovoli, saj njen prevladujoč modri spekter daje telesu signal, da je del dneva, ko mora sproščati večje količine kortizola, kar spodbuja budnost, hkrati pa tudi simpatikus (boj ali beg način delovanja). Takšna cirkadiana zmeda pa povzroča vnetja v telesu. Če se mora telo ukvarjati z vnetjem, pa se ne more še z gradnjo možganov, ne?

Narava ima vedno prav. Zakaj enostavno ne upoštevamo njenih zakonov? Naša biologija je bila ustvarjena kot posledica prilagoditve na sončno svetlobo in kisik v atmosferi. Kakorkoli to spreminjamo, spreminjamo svoje pogoje za preživetje.

Torej to so osnove. Kaj pa prehrana?

Neustrezna prehrana, cepiva, pesticidi, težke kovine in ostali stresorji pa nato sekundarno obremenijo živčni sistem in zavirajo potencialni napredek.

Neustrezna prehrana ni samo procesinarana hrana, sladkor, gluten.. ampak je to lahko ‘na videz’ povsem zdrava hrana (kot je ananas, avokado, banane, črna čokolada, ki ni zrasla v našem okolju in zato ne vsebuje prave elektromagnetne ‘barkode’. Je polna devterija in pri tem pomaga samo močno poletno sonce. (V programu Svetlobni DNK imamo cel modul posvečen prehrani poleti in prehrani pozimi). Otrokovih mitohondrijev ne želimo se dodatno obremenit s težkim vodikom (ki vsebuje dodatni proton). Mimogrede.. tudi ogromno prehranskih dodatkov ga vsebuje!

Poglejmo si še, kaj naredijo cepiva

CCO – Cytochrome C oxidase – citokrom C oksidaza, ki je tudi HEM protein, drži 30 milijonov voltov napetosi med membranama v mitohondrijih (med NAD+ in kisikom), ker ustvarja DDW (vodo brez devterija), ki deluje kot izolator IN nadzoruje apoptozo (nujno potrebno odstranjevanje poškodovanih celic). MMR cepivo, odpre to zaščito in 30 milijonov voltov napetosti uhaja ven izpod nadzora in uničuje tkiva, Cilj je renovirati HEM proteine, da se to nikoli več ne zgodi. Gre za evolucijo HEM proteinov, ki se začne z GOE. Če apoptoza ne deluje, poškodovana celica ni odstranjena, potem ‘prazni baterijo’ v telesu in celice ne morejo emigrirati iz talamusa v korteks. In ko apoptoza ne deluje, ta ‘pokvarjena’ celica vpliva tudi na druge zdrave celice, da ne morejo emigrirati. Tudi one morajo biti podvržene apoptozi. In kaj se zgodi, če imajo vsi HEM proteini v matičnih celicah, ki so bile oplojene, ita defekt? Uala imamo avtizem! Ko imaš porušeno ravnovesje med membranama /v mitohondrijih) – kot opisano – tudi ne moreš mielinizirati in prav tako ne uporabljati krebsovega cikla!

Ali lahko pomaga hipobarična komora?

Kratek odgovor je NE. Ker preveč kisika lahko poškoduje tkiva, če potencial med membranama v mitohondrijih ni pravilno vzpostavljen – torej na eni strani NADH+ in na drugi kisik. Vmes mora CCO ustvarjat DDW, da nevtralizira 30 milijonov voltov napetosti, kar pa je pri avtističnih otrocih problem. Najprej moramo popravit HEM proteine (z rdečo svetlobo) in vzpostaviti apoptozo, šele nato, ko imamo železo v Fe2+ stanju lahko dodajamo kisik. (Moja opomba – Osebno bi namesto dodajanja kisika dodajala molekularni vodik oziroma bravnov plin (Brown’ gas), ki prav tako pomaga spraviti železo v Fe2+ stanje!)

Otrok z avtizmom ima pogosto tudi avtoimune težave in disbiozo.

Pr disbiozi gre zopet za problem de-mielinizacije enteričnega živčevja (črevo) in vagusnega živca (X. možganski živec), ki povezuje možgansko deblo s črevesjem in je kot dvosmerna komunikacijska avtocesta. Probiotiki ne pomagajo in dr. Kruse jih odsvetuje oziroma kakršnekoli dodatke (razen omega 3?). Ker omenja stimulacijo vagusnega živca, se sama sprašujem, če bi takšnim otrokom pomagal stimulator vagusnega živca, kot je Pulsetto (ki ima tudi program za črevo) in ga uporabljam tudi sama.

Povzetek in zaključne misli

Mitohondriji so naš lastni ‘WIFI’.

So nevidna povezava s soncem. Ko sončna svetloba pride v naše celice, jo programira. Celica pa posledično oddaja ultra šibko svetlobo (biofotone) znotraj nas – in to dejansko ustvarja življenje (daje biofizična navodila, ki se potem pretvorijo v biokemijske reakcije).

Zato pri avtizmu in drugih razvojnih nevroloških izzivih ne gre za genetsko okvaro, ampak gre za biofizični epigenetski fenomen, ki ga povzroči problematična svetloba (svetloba je tudi del elektromagnetnega sevanja). Problem je v biofiziki in ne v biokemiji.

Kaj pomeni razvoj tega trenda v prihodnosti? To je kognitivne DE-evolucija.

Ta zapis je tudi opozorilo oziroma navodila za vse bodoče mamice, ki želijo roditi zdrave otroke oziroma sploh zanositi, da upoštevajo zakone narave v obliki cirkadiane biologije in začnejo na tak način tudi živeti (kvantni lifestyle).

Predlagamo tudi branje knjige Roberta O becker-ja The Body Electric s pomočjo katere boste lažje razumeli, da neustrezno EM okolje, spreminja stanje železa v hemoglobinu iz 2+ v 3+ stanje ter da po telesu teče enosmerni električni tok (DC current).

In še ena zanimivost oziroma dejstvo.

 Tako kot je avtizem v porastu, je tudi hipotiroidizem. Ženska, ki trpi za hipotiroidizmom, ima bistveno večje možnosti, da rodi otroka z avtizmom. Tudi tukaj spremenjeno stanje železa vodi v pomanjkanje kontrole nad kisikom. Nezmožnost tvorbe T3 in T4 je v povezavi z leptinom (leptin melanocortin pathway), ki potuje direktno iz oči (nosite sončna očala?) do sprednjega dela pinealne žleze.

Iz istega razloga dr. Kruse tudi odsvetuje jemanje litija, ker kljub temu, da izboljšuje mielinizacijo, pospešuje žal tudi hipotirodizem! Omenja pa GLP-1 zdravilo, ki spodbujajo krebsov cikel, vendar še ni točno znano, kako bi ga uporabljali.

(Hipotiroidizem pa se po svoji naravi – spremembi hitrosti presnove (metabolic rate) in demielinizacije tesno povezuje s Parkinsonovo boleznijo in obe stanju skupaj z melanomom!) Skupni imenovalec je defekt v dopaminskih nevronih in melaninu

Za razliko od ostalih sesalcev (ki ne govorijo), imamo ljudje melanin tudi v notranjosti telesa in v možganih, še posebej v frontalnem režnju. Otrok, ki ne govori, mu ga primanjkuje! Ljudje s Parkinsonom imajo predvsem problem mielina v možganih, kar škoduje kogniciji in so zato zelo ‘avtistične narave’ (Tisti, ki nimajo toliko težav s kognicijo, imajo bolj težavo z melaninom kot mielinom.). Otroci z avtizmom, pa imajo težavo tako z mielinom, kot melaninom in posledično migracijo melanina po telesu in POMC.

Kaj pa metoda dr. Melilla in druge ‘podobne’ metode?

Metoda dr. Melilla je seveda zelo uporabna in deluje v veliko primerih, ampak FDS – Functional Disconnection Syndrome (funkcionalna nepovezanost leve in desne hemisfere), na katerem temelji, je zgolj simptom, še vedno ni pravi vzrok. Zato dr. Kruse to ponazori s primerom projektorja in projekcije. Melillo metoda se osredotoča na projekcijo, medtem ko dr. Kruse razlaga o projektorju (če ne popraviš projketorja, ne moreš popravit projekcije). Idealno je delati na obeh koncih problematike – kar bi pomenilo združiti metodo z zgoraj navedenimi točkami.

Verjamem, da je bil ta članek kar ‘težek’ za prebavo. verjetno ga bo treba prebrati večkrat in še kakšno dodatno literaturo zraven. Če ste se iz njega naučili, da avtizem in podobne motnje niso ‘dedne’ ali da nimajo nekega konkretnega vzroka ter da farmacevtska sredstva zanje niso rešitev, ste se že zelo veliko naučili. Prav tako ste razumeli, da otroku (in sebi) lahko pomagate s pravo svetlobo oziroma pravim okoljem, kateremu dodate še nekaj nevro vaj.

Če pri tem raziskovanju potrebujete pomoč, se lahko obrnete tudi na nas.

Preberite še naš članek ALI STE ZASTRUPLJENI Z MODRO SVETLOBO?

Vsekakor pa si naložite prvi brezplačni modul programa SVETLOBNI DNK!

Viri:

Light in Shaping Life –  Roland Van Wijk,

Biophoton research – Fritz-Albert Popp,

Mitochondrial disease insights –  Doug Wallace,

Autism & epigenetics—Nicole Shanahan + Sergey Brin,

The Body Electric – Robert O. Becker,

Oxygen – Nick Lane,

Research from Dr. Francisco Gonzalez-Lima on red light,

Microbiome/autism research by Dr. Sabine Hazan

Posted on Leave a comment

Anksioznost in kronični stres pri otrocih in odraslih – Je vzrok v ne-integriranem Morojevem refleksu?

Se tudi vam dogaja, da se kar brez razloga nekaj ustrašite oziroma brez nekega dejanske nevarnosti? Da imate nenehno prisoten nek ‘podzavestni’ strah? Da ste pod stresom tudi ko ni konkretnega razloga za to? Se to dogaja tudi vašim otrokom? Kar naenkrat jih začne boleti glava ali trebuh? Tisti dan nočejo v šolo ali na dejavnosti?

Zelo pogosto je lahko razlog ‘nerazvit’ oziroma ‘ne-izzveneli’ primitivni refleks, s katerim se rodimo..

Da novorojenček preživi, ga ščitijo številni  refleksi (primarni). Refleksi so nezavedni gibi, ki jih upravlja hrbtenjača ali možgansko deblo, da tako zaobidejo možgane, ki v tej fazi še niso dovolj razviti. Te refleksi nam omogočajo, da se prebijemo skozi porodni kanal, da naredimo prvi vdih, da se prisesamo k materi na dojko, da se je oprimemo, če bi nemara lahko padli, da stegnemo roke pred seboj, če se ustrašimo ali nam glava pade za telo ipd.

Kmalu (nekaj mesecev) po porodu oziroma do enega leta naj bi ti refleksi ‘izzveneli’ in sicer tako, da bi se razvili (skladno z razvojem možganov) v bolj napredne reflekse dinamične drže, ki nam pomagajo preko obračanja, plazenja bočnega seda in drugih razvojnih mejnikov do pokončne drže in bipedalnega gibanja.

Eden najpomembnejših primarnih refleksov je morojev refleks. Ta refleks se razvije že v maternici, v prvem tromesečju. Ko se ta refleks aktivira, se otrok iztegne nazaj (glej spodnji prikaz). Ta refleks mu pomaga narediti prvi dih.


Morojev refleks

V tej fazi razvoja (0-4 mesecev po porodu) dojenček še nima razvitih ‘razmišljujočih’ možganov, s pomočjo katerih bi se odzival. Odziva se refleksno s pomočjo primitivnih možganov (limbičnih), ki so zadolženi za preživetje.

Gre za razvoj simpatičnega živčevja – boj ali beg. Torej za razvoj stresnega odziva telesa, ki ga lahko primerjamo s pritiskanjem na pedalo za gas. Ko se refleks sproži, se v telesu sprostijo stresni hormoni, mišice se napnejo (zategnejo), srčni utrip se poveča, število vdihov na minuto se poveča.. telo se pripravi na boj ali beg.

Opomba: To ni edini refleks, ki je povezan s strahom in anksioznostjo. Omeniti moramo tudi refleks imenovan strah in paraliza. Za njega je značilen odgovor (refleks) telesa, da ‘zamrzne’ – in se s tem zaščiti. V kolikor vam je poznana polivagusna teorija od dr. Stephena Porgesa, potem boste razumeli, da gre za aktivacijo dorzalnega (‘plazilskega’) dela vagusnega živca. O tem smo več pisali v člankih O vagusnem živcu (naš najbolj bran članek) in v članku Zaščitne maske, otroci in vagusni živec.

Preveč pritiskanja na pedalo za gas vodi v izgorelost.

Če se stvari razvijajo kot bi se morale, potem se ta refleks začne uravnovešati s parasimpatičnim živčevjem (‘počivaj & prebavljaj & dihaj) in ‘gas pedalo’ dobi tudi ‘zavorni sistem’. Pri tem je pomembno, da enakomerno razvijamo levo in desno možgansko hemisfero.


Vir Youtube webinar ‘The brain and anxiety‘.

Usklajeno delovanje med levo in desno hemisfero je ključno. Ne-integrirani primarni refleksi lahko povzročijo, da se ena ali druga hemisfera ne razvijeta optimalno oziroma, da je prizadeto njuno povezovanje, kar se navzven zlahka manifestira v obliki anksioznosti.

Če se v življenju odzivamo primarno čustveno in ne razumsko, potem v nas še vedno vlada ta prvinski refleks.

Kaj se zgodi z otrokom, ki ni uspel integrirati tega refleksa?

Takšni otroci po navadi delujejo pod okriljem kroničnega stresa. To pomeni, da njihovi možgani nenehno podrobno skenirajo okolico, če se kje nahaja potencialna nevarnost. iz tega razloga so lahko:

  • hiperaktivni (ali hipo)
  • imajo motnje pozornosti
  • hitro menjajo razpoloženje
  • imajo moteno senzorično procesiranje
  • slabo slušno diskriminacijo
  • slabšo vidno diskriminacijo
  • anksioznost
  • agresivnost
  • nihanje razpoloženja
  • ali preplašenost in zaprtost
  • občutljivost na dotik
  • ali iskanje dotikov in pozornosti
  • težave z ravnotežjem
  • fobije, panične napade
  • probleme z imunskim sistemom
  • težave z branjem črnega tiska na beli podlagi
  • slabost v avtu
  • nizka samopodoba
  • težko se odločijo
  • močenje postelje ponoči

Morojev refleks se lahko aktivira tudi ponoči, v spanju in nas (ali dojenčka, otroka) prebuja!

Otrok, ki ne integrira morojevega refleksa ne more optimalno razvijati možganov. Del možganov ostaja ‘zaklenjen’ na tej primitivni stopnji preživetvenega mehanizma, ki deluje non stop, izčrpava telo in onemogoče razvoj kompleksnejših povezav v možganih.

Ker je morojev refleks direktno povezan z vestibularnim sistemom (sistemom za ravnotežje), imamo lahko težave z gibanjem. Pogosto se to vidi navzven kot slaba motorika, slabo ravnotežje, otrok je ‘štorast’.

Stresni odziv telesa pa je tudi direktno povezan z imunskim sistemom oziroma ga inhibira. zato se lahko pojavljajo pogosta vnetja, alergije, občutljivost na hrano, astma, dihanje skozi usta.. 

Je to tudi prvi korak h diabetesu?

Zakaj se morojev refleks ne integrira?

Vzroki so lahko travmatični porod (dolgotrajen porod, prezgodnji porod, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda – ker mu pritiska na možgansko deblo, vakuum, carski rez, ovita plodovnica, placenta previa, fetalni distres, prenošenost, sevanje v nosečnosti, velik stres v nosečnosti, nizka telesna teža ob rojstvu, zlatenica, ki vztraja) in celo asimetričnost materine medenice/ drže, brazgotine v predelu trebuha.. določena travma po porodu, ki vpliva na dojenčka, težave z dojenjem v prvih 6ih mesecih, visoka vročina ali vročinski krči v prvih 18ih mesecih, otrok shodi šele pri 18ih mesecih ali več, dojenček večinoma nošen v lupinicah, ležalnikih ipd.

Zato je zelo pomembno, da mama že v nosečnosti kar se da najbolje poskrbi za čim bolj ustrezno lego ploda (KAKO?)

Že integrirani refleks se lahko tudi vrne kadarkoli v življenju!

Določeni travmatski dogodki lahko ponovno aktivirajo morojev refleks. Eden takšnih dogodkov je lahko tudi porod. To pomeni, da mama začne od poroda dalje doživljati strahove, anksioznost oziroma se jI nenehno vklaplja stresni odziv telesa, čeprav ni prisotnih konkretnih vzrokov oziroma nevarnosti.

Kdaj otrok začne kritično razmišljat in integrirat ‘razmišljujoči’ del možganov?

Prefrontalni korteks se razvije do osmega leta. Do takrat otrok ne more razumsko razmišljat in reagirat. Prefrontalni korteks inhibira limbični del možganov (primitivni, ki deluje na osnovi emocij). S tem ko razvije prefrontalni korteks, začne upravljati s simpatičnim odzivanjem telesa (boj ali beg) saj ga lahko upravlja preko parasimpatičnega živčevja (počivaj, prebavljaj, dihaj). Pri tem igra veliko vlogo motorni korteks, ki je povezan z gibanjem.

Zato moramo pri otrocih spodbujati gibanje! Čim več gibanja! Poleg tega zelo pomaga, če masiramo stopala (babinski refleks), če masiramo tudi dlani (prijemalni refleks), otroka božamo vzdolž hrbtenice (spinal galant refleks) in delamo vaje za leno oko!

Naložite si brezplačni video s klikom na spodnji gumb!

Kaj še lahko storimo?

“A coordinated body is a coordinated brain.” (Koordinirano ‘uglašeno’ telo predstavlja koordinirane možgane.)

Še največ kar lahko storimo na vsakodnevni ravni je, da poskrbimo za motoriko, torej gibanje. Gibanje ustvarja največ novih povezav v možganih in jih nadgrajuje, sploh različni načini gibanja. (Gibanje je lahko celo žvečenje čigumija in ne boste verjeli, da lahko pomirja živčni sistem.) Anksioznost živi v vestibularnem sistemu!

Zelo zaželeno je, da otroku ali tudi odraslemu dovajamo dovolj ustreznih senzoričnih imputov (vnosov) bodisi v obliki zvoka, vida, vonja (aromaterapija!), pozitivnih afirmacij..

Za otroke je ključnega pomena, kako uravnan živčni sistem imajo njegovi starši, saj ga nehote (podzavestno) kopirajo (‘nerv mirroring’). Če smo starši anksiozni in nervozni, bodo tudi naši otroci. Starši lahko zelo veliko naredijo že samo s tem, da doma ugasnejo televizijo, predvsem novice. Današnje novice ne prinašajo nikoli nič dobrega in kot take deregulirajo naš živčni sistem. Tega nam ni treba.

Šele ko se možgani spet počutijo varne, se lahko naučijo novih kompleksnejših nevroloških povezav, kar pomeni da se refleks integrira.

To dosežemo s posebnimi vajami, največkrat poznanimi pod kratico MNRI. Namen teh vaj je, da zavestno treniramo nov vzorec v možganih, ki sčasoma povozi starega. To pa so lepote nevroplastičnosti naših možganov, o kateri smo vam že pripravili brezplačno trilogijo videov.

Več o vajah (in testiranju) vam bomo pripravili v enem izmed naslednjih zapisov (bodite prijavljeni na mailing listo)!

Danes pa si lahko naročite video, kjer vam pokažemo, kaj lahko za otroka naredite na dnevni ravni s stimulacijo stopal, dlani in oči! Samo 5 minut na dan! (Video vsebino vam pošljemo v roku 24 ur. Video NI direktno vezan na Morojev refleks.)