Oznaka: branje

Posted on by — 2 komentarja

Trening možganov s pomočjo oči – za boljše branje in uspeh v šoli

ALI OPAŽATE DA VAŠ OTROK MED BRANJEM?

  • občasno narobe prebere besede
  • preskakuje vrstice
  • bere počasi
  • mora uporabljati prst, da sledi besedam
  • si ne zapomni, kaj je prebral
  • ima slabo koncentracijo
  • mu besede ali črke ‘skačejo’
  • je občutljiv na svetlobo
  • ima tudi slabo pisavo

Potem vabljeni k branju tega zapisa!

Vid je edini čut, ki je odvisen od gibanja mišic in sicer očesnih mišic.

Vid deluje v tesni povezavi z organom za ravnotežje (vestibularni sistem) in ostalimi proprioceptivnimi senzorji (v mišicah, sklepih, fascijah..). Senzorični ‘input’ (v možgane) v obliki svetlobe narekuje motorični ‘output’ – naše gibanje telesa.

To si lahko predstavljamo kot delovanje GPS-a (globalnega sistema za pozicioniranje), ki deluje preko satelitov. Najmanj trije sateliti so potrebni, da GPS zaznava, kje se nahajamo. Če so možgani kot GPS, potem so njegovi sateliti 

1.Oči
2.Organ za ravnotežje
3.Propriocepcija

pri čemer imajo oči največji delež.


Vir Zhealth

Oči delujejo tako da se bodisi premikajo v isto smer – konjugirajo (ko nekaj sledijo) oziroma da se približujejo in oddaljujejo (eden od drugega), ko nekaj fokusiramo na blizu in potem na daleč (recimo prepisovanje s table) – temu rečemo, da konvergirajo (oziroma divergirajo).

Nekateri očesni gibi so zavedni, vendar večina je nezavednih.

Ločimo dva očesna sistema (glede na funkcijo oziroma predel v možganih, ki ju upravlja) – OČESNI SISTEM ‘KJE’ – ta sistem ni toliko občutljiv na barve, ampak vidi večjo sliko in hitreje gleda, procesira (bolj aktivna desna hemisfera za vid); OČESNI SISTEM ‘KAJ’ je zelo občutljiv na barve in detajle, gleda in fokusira počasneje (leva hemisfera za vid) – kar bomo razumeli v zadnjem delu, kako lahko to izkoristimo.

Očesne mišice so hkrati proprioceptivni organ – pomagajo nam čutiti naše telo v prostoru.

Nekateri otroci se rodijo s šibkimi očesnimi mišicami. Eno oko lahko gleda ‘po svoje’. To imenujemo strabizem ali leno oko. Tradicionalno se to obravnava kot ‘očesni problem’, v bistvu pa gre za težavo v možganih, ki se manifestira kot neusklajena funkcija očesnih mišic in ne vida. (Strabizem lahko vodi v ambliopijo, kar se nanaša na vid, slabši vid tega očesa. Oseba izgubi sposobnost biokularnega vida – beri dalje).

Pogoj za dober vid je, da obe očesi (in z njima vseh 12 očesnih mišic) deluje popolnoma sinhrono – kot eno oko (temu rečemo tudi ‘biokularno’)..

Če je eno oko leno, pomeni, da oseba gleda samo z drugim (boljšim) očesom. Možgani ignorirajo sliko slabšega očesa, saj ne morejo združiti obeh skupaj. Vzrok je v možganih (ki niso sinhronizirani) in ne v očeh.

Vid se nahaja na okcipitalnem režnju možganov. Obe levi polovici oči gresta na desno stran okcipitalnega režnja in obe desni polovici oči sta povezani z levim delo okcipitalnega režnja.

Ko omenjeni leva in desna polovica okcipitalnega režnja nista sinhronizirani v svojem delovanju, v možgane prihajata dve različni sliki (istega) sveta. Namesto da vidimo dvojno, možgani izberejo boljšo sliko.

To znantno vpliva na telesno držo – kar smo govorili v zapisu Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.

Hitro premikanje/sledenje oči (očesne sakade) je zelo pomembna očesna funkcija, še posebej kritična za dobro branje. Če oči nimajo dobre sledilne funkcije, potem pri branju ‘preskakujejo’ (in dobesedno preskakujejo vrstice in besede).

Kako to preverimo? YT video Saccades 

Pri otroku lahko opazimo, da pri tem testu slabo fiksira levo ali desno tarčo (oči mu ‘preskočijo’, oziroma realizirajo fiksacijo v dveh korakih namesto v enem). To nakazuje na šibkost možganske hemisfere na nasprotni strani.

Pomembna pa je tudi sposobnost počasnega sledenja (smooth pursuit). To je zmožnost kombinacije fiksacije in gibanja (sledenja) oči. Za razliko od hitrega sledenja, so oči ves čas fiksirane na tarči, pri sakadah pa samo v končni točki, finalnem delu premika oči.

 YT video Smooth Pursuit (počasno sledenje).

Ali ste vedeli, da zavestne očesne gibe kot je počasno sledenje, lahko izvajajo samo ljudje in višje vrste primatov. To je v direktni povezavi z razvitostjo možganov.

Iz tega razloga lahko preko gibanja oči ocenimo razvoj in delovanje možganov. 

To je ključnega pomena pri otrocih, ki se še razvijajo. (Pa tudi odrasli nismo ‘zabetonirani’ v svojo usodo spreminjanja možganov, saj so možgani plastični skozi celotno življenje.)

Če otrok lahko izvede tekoče počasno sledenje predmetu, ki se premika (z nepremično glavo) levo in desno, potem je to dober znak (za dober razvoj možganov). To je tudi zelo preprosto preveriti. Pri tem opazujemo, če so oči počasnejše od 6 sekund, če preskakujejo oziroma, če se to dogaja samo na eni strani – potem gre za deficit možganske hemisfere na isti strani. Če otrok težko sledi prstu v obe smeri, gre za slabo funkcijo očesne fiksacije, kar nakazuje na šibkost desne hemisfere.

Vrtoglavice, glavoboli in bolečine v vratu lahko prav tako povezujemo z disfunkcijo očesnih mišic (oziroma z nesihrnoničnim delovanjem levega in desnega predela možganov za vid. (Nekatere vaje).

Za branje in prepisovanje s table pa je ključnega pomena tudi sposobnost oči, da se približata telesni sredini, čemur pravimo konvergenca (in divergenca, ko se oddaljita). Ko nekaj fokusiramo na blizu, na primer zvezek, knjiga, morata očesi konvergirati in ko pogledamo na tablo (ko fokusiramo nekaj na daleč), morata divergirati.

To lahko preprosto testiramo tako da otroku ali osebi približamo prst z razdalje okoli pol metra proti nosu. Pri tem lahko ugotovimo tudi, katero oko slabše konvergira (šibko oko). V tem primeru vemo, da možganski hemisferi ne komunicirata ustrezno me seboj. Če pa otrok sploh ne more ‘križati’ oči, gre za šibkost desne hemisfere.

Katera možganska polovica je v tem primeru šibkejša? Tista na kateri je tudi šibko oko. Zelo nehvaležno je, če je šibko oko hkrati tudi dominantno oko. (S katerim očesom bi otrok pogledal v kalejdoskop, če mu ga vi ponudite na sredini telesa?) To nakazuje na šibkost istostranske hemisfere.

YT test

Pri tem testu otrok ne bi smel videti dvojno, ko približamo prst na razdaljo 2,5 do 5 cm od oči. Če vidi dvojno, pomeni da očesi nista v poravnavi in gre za večjo mišično šibkost.

Ali ste vedeli, da kar okoli 40% otrok z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD) ne zmore očesne konvergence? Ti otroci imajo ponavadi šibko desno možgansko hemisfero.

Očesna dominanca ima veliko vlogo pri branju. Dominantno oko narekuje sledenje obeh očes. Desno oko sledi iz leve proti desni. In levo oko sledi iz desne proti levi. Kdor ima dominantno levo oko (kot jaz) bi imel preferenco, da najprej pogleda na desno stran strani, ko bere, namesto na levo – kot beremo v slovenskem jeziku in večini drugih (ki poteka iz leve proti desni). Takšni otroci lahko zamenjujejo črke ali besede.

Stres je prav tako velik zaviralni faktor pri branju (otrok). Še posebej tisti otroci, ki imajo dominantno oko na isti strani kot dominantno hemisfero, so vizualno omejen tip, kar pomeni, da v stresni situaciji možgani raje izberejo recimo slušni kanal, če je le ta na nasprotni strani dominantne hemisfere oziroma gledajo širšo sliko namesto detajlov. (Večina leve strani telesa je povezana z desno možgansko hemisfero in večina desne strani z levo hemisfero.) Torej, če je tak otrok v šoli pod stresom, ko bere – recimo da mora glasno brat pred tablo ali celim razredom in se mu pri tem še kdo posmehuje – imajo njegove oči tendenco da divergirajo namesto konvergirajo (ker iščejo širšo sliko za nevarnost, saj je dominantno oko ne more zagotoviti). Iz tega razloga izgubi vlogo dominantnega očesa pri branju, kar vpliva na slabšo kvaliteto vida in branja.

KAJ LAHKO STORIMO?

Lahko izvajamo vaje za očesne mišice, še bolje pa je, da najprej preverimo kateri primarni refleksi, povezani z okulo-motoriko se niso dovolj ali sploh integrirali.

KAJ SO PRIMARNI REFLEKSI?

O tem smo več pisalu že v:

in tudi:

Za očesno motoriko je zelo pomembna integracija ATVR (asimetričnega toničnega vratnega refleksa), saj omogoča  gibanje oči in rok neodvisno od gibanja glave. Oči lahko začnejo fiksirat predmete (neodvisno od gibanja telesa ali ozadja.)

Ta refleks je pogosto prisoten celo pri odraslih (!) in največkrat imajo takšne osebe težave s prečkanjem telesne sredine, z navzkrižnimi telesnimi vzorci (npr uporaba nasprotne roke in noge pri korakanje, plazenju) in imajo namesto tega homo-lateralne vzorce gibanja (istočasn gibanje istostranske roke in noge).

Pomembni sta tudi integracija Moro refleksa (ki omogoča razvijanje očesnih gibov) in TLR (tonični labirintni refleks), ki je povezan z razvojem ravnotežja in kontrolo glave. Če primanjkuje  kontrole glave, sledi slabo sledenje z očmi, težave z očesno konvergenco, slabo ravnotežje (skratka slaba kontrola glave – slabo sledenje z očmi).

Opomba: Prikaz vseh omenjenih refleksov in vaj za integracijo ter vseh drugih omenjenih vaj v tem zapisu presega sposobnosti tega zapisa, ki je zgolj informativne narave. Več o tem lahko najdete na naši individualni obravnavi ali v programu Jungle kid.

Če se primarni refleksi niso optimalno integrirali imamo problem pri razvoju in povezovanju možganov. 

Zato pride do sindroma, ki se mu reče ‘sindrom funkcionalne nepovezanosti’možganov (utemeljitelj dr. Melillo) oziroma v angleščini FDS (Functional Disconnection Syndrome).

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO DESNO HEMISFERO SO:

avtizem, ADHD, Aspergerjev sindrom, vedenjske motnje, izbirčen jedec, motnje v senzornem procesiranju, nerodno gibanje, težave z branjem in učenjem, slabša prebava..

Avtistični otroci lahko že zelo zgodaj berejo, ampak večinoma ne razumejo prebranega..

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO LEVO HEMISFERO SO:

akademsko neopazne dokler otrok ne gre v šolo, kronične infekcije, bolj sramežljivi otroci, se bolj držijo staršev, so kasneje začeli govoriti,  imajo težave s črkovanjem in branjem, ker ne identificirajo zvoka črk, težave z matematiko, grda pisava, so preveč čustveni, se obremenjujejo, kako izgledajo, preveč empatije do drugih (lahko se jih izkorišča), učitelji jih imajo radi, lahko so dobri športniki, od četrtega razreda naprej, jim gre vedno težje, razvijejo disleksijo..

Torej, ko pri otroku ugotovimo, katera hemisfera je šibkejša oziroma funkcionalno nepovezana, mu lažje bolj ciljno pomagamo. V tem zapisu govorimo ‘le’ o pristopu skozi oči (seveda obstajajo še drugi, skozi sluh, skozi ravnotežje, skozi vonj, skozi gibalne vzorce..), ker imajo vaje za oči največji vpliv na možgane.

To ne velja samo za težave z branjem, ampak za katerekoli težave, vključno z zdravjem, gibalnim aparatom in ne velja samo za otroke, ampak tudi odrasle.

ALI STE VEDELI, DA GLEDANJE V RDEČO BARVO ZMANJŠA DELOVANJE DESNE HEMISFERE IN ZVIŠA DELOVANJE LEVE?

To pride zelo prav, ko imamo otroka z deficitom delovanja leve hemisfere in presežkom delovanje desne. (To sem opazila pri lastnem 8 letnemu sinu, čeprav razkorak v delovanju hemisfer ni velik. Čeprav je testov ogromno – vsaka telesna funkcija je lahko test – sem to opazila, poleg določenih vedenjskih vzorcev, predvsem z naslednjimi tremi testi: hitro sledenje z očmi (sledenje na desno je večkrat ‘preskočilo’ – šibkost leve hemisfere), levo oko (ki ni dominantno) slabše konvergira (šibkost leve hemisfere), spontano se vrti v desno (proti močnejši hemisferi). 

Imamo sedem primarnih barv, ki so bazirane na sedmih različnih frekvencah svetlobnih valov v svetlobnem vizualnem spektru. Najnižjo frekvenco ima rdeča barva, sledijo ji oranžna, rumena, zelena (‘nevtralna’), modra, indigo in vijolična z najvišjo frekvenco.

Nižje frekvence bolj stimulirajo levo hemisfero, višje pa desno.

Zelo zanimiv prikaz vpliva modre barve na možgane in s tem na celo telo človeka, ki trpi diskinezijo, motnje v gibanju.

Torej kakorkoli, ki poveča hitrost signalov v levi hemisferi in istočasno upočasni v desni bo spodbudilo sposobnost leve hemisfere za poslušanje besed in branje.

Uporaba očesnega obliža prav tako spodbuja sposobnost branja, ker pomaga okrepiti očesne mišice in večina otrok, ki ima funkcionalno nepovezanost možganov (FDS),  ima šibko oko na disfunkcionalni strani možganov – kar pomeni, da jo je dobro krepiti tako, da intermitentno pokrivamo močnejše oko – oziroma za šibkejšo desno hemisfero prekrivamo desno oko in za šibkejšo levo prekrivamo levo oko.

Možgane pa lahko stimuliramo tudi s svetenjem z lučko v oko, ki je na nasprotni strani šibkejše hemisfere. Če je to desna hemisfera, svetimo v levo oko in dodaten učinek dosežemo, če svetimo z modro barvo svetlobe, ki stimulira delovanje desne hemisfere.

OB KONCU BI DODALI ŠE TO, DA JE IDEALNO (ZA RAZVOJ MOŽGANOV IN OTROKA), ČE:

  • njegovo šibko oko ni istočasno tudi dominantno
  • da je dominantno oko na desni strani (večina ljudi)
  • v kolikor dominantno oko ni na desni strani, da so ‘vsaj’ dominanto uho, dominantna roka in noga na isti strani

Več o dominantnosti pa v enem izmed naslednjih prispevkov!

PS: In še namig za konec. Ali ste kdaj opazili, da vam ob branju nezanimive knjige vrstice kar preskakujejo oziroma, da vid ni izostren? Tudi naši otroci raje berejo nekaj, kar jim je zanimivo in očem privlačno. Včasih je bolje poseči po kakšnem stripu in otroku zagotoviti motivacijo za branje, kot vztrajati pri (šolski) knjigi, do katere ima morda odpor. Ko je enkrat led prebit in otroku steče branje, potem bo posegal tudi po bolj ‘resni’ literaturi.

Z Brinom pripravljava nov posnetek vaj za oči, ki bo del programa Jungle kid. Če ga želite prejeti, se prijavite s spodnjim gumbom. Poslali vam ga bomo v prvi polovici januarja 2023. Ogled vam bo na voljo za 3 dni.

OSTALI VIRI

Posted on by — 51 komentarjev

Integracija leve in desne možganske hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um

Neroden (‘štorast’) otrok, motnje pozornosti, avtizem, disleksija, anksioznost, težave s pisanjem, težave z branjem.. niso naključje ali gensko izražanje telesa. Pri teh težavah gre za neuravnovešeno delovanje možganov, še posebej med levo in desno polovico. Zato lahko starši zelo veliko naredimo sami, da pomagamo pri boljšem razvoju otrokovih možganov, morda pa tudi sebi.

Ta zapis je zaradi boljše razumljivosti in preglednosti razdeljen na 3 funkcionalne dele:

  1. Integracija leve in desne možganske hemisfere in desničarsvo
  2. Prečkanje telesne sredine (‘midline’)
  3. ATNR primarni refleks (Asymmetric tonic neck reflex – Asimetrični tonični vratni refleks) v povezavi z integracijo hemisfer

1. DEL INTEGRACIJA LEVE IN DESNE MOŽGANSKE HEMISFERE 

Naši možgani se delijo na dve polovici, ki opravljata različne funkcije. Leva stran možganov se povezuje z delovanjem desne polovice telesa in desna stran se povezuje z delovanjem leve. 

Lateralizacija je pojem, ki definira dominiranje uporabe ene (praviloma desne)  roke in noge. Ta dominantnost udov (še posebej roke) nam služi za večjo specializacijo fine motorike (pisanje, ročna dela ipd.), ki se nahaja v levi polovici možganov. Če bi enakovredno uporabljali levo in desno roko (ambidexterity), bi imeli dve ‘podpovprečni ali povprečni roki’, namesto ene ‘nadpovprečne’ oziroma specializirane. Kot imamo dominanco leve ali desne roke in noge, imamo prav tako tudi funkcionalno dominanco levega ali desnega očesa in ušesa. Tudi za nekatere živali je to poznano.

Pogoj, da se lateralizacija zgodi,  je funkcionalna komunikacija med levo in desno hemisfero. Okvirno do tretjega leta starosti je normalno in pravilno, da otrok uporablja obe roki, nekje do vstopa v šolo pa je pomembno, da ima otrok izbrano in uporablja dominantno roko.

V maternici, v fazi zarodka, se najprej razvije desna hemisfera, ki vlada do okvirno tretjega leta starosti. S pomočjo le te dojenček lažje zaznava prozodične glasove, razvije občutek navezanosti in neverbalno komunicira. (To mu omogoča preživetje.) Desna stran je tudi zadolžena za motoriko in ravnotežje, ki se v tem času razvija.

Potem se začne razvijati bolj leva hemisfera. Ta čas povezujemo z ‘zakaj’ obdobjem (otrok nenehno sprašuje zakaj zakaj in začne analizirati svet, kar je bolj stvar leve hemisfere.)

Iz tega razloga se tudi ne spomnimo stvari pred tretjim letom starosti, ker so spomini bolj stvar leve hemisfere.

Do otrokovega vstopa v šolo, bi morali hemisferi delovati približno integrirano – povezano. Zato tak otrok ne bi smel imeti težav s pisanjem, branjem in drugimi akademskimi sposobnostmi.

Prav tako ne bi smeli imeti več težav s pretirano navezanostjo do staršev ali ninic.

Otrok, kateremu se prekomerno razvije leva hemisfera (na račun desne) je lahko matematični genij, po drugi strani pa ima težave s socialnimi interakcijami in je motorično nespreten. Prekomerna genialnost na matematičnem področju v življenju težko odtehta deficit socialnih in motoričnih veščin.

Vsi imamo dominanco leve ali desne, ampak problem nastane takrat, ko se ena hemisfera preveč razvija in s tem prevzame naloge druge (‘task overtaking’) in jo zavira pri razvoju.

Nesorazmerno oziroma neuglašeno delovanje levih ali desnih možganov vodi v težave z učenjem, pisanjem in branjem in ali težave z obnašanjem in motnje pozornosti.

Tipično preveč aktivna leva hemisfera je značilna za ADHD, avtizem in shizofrenijo, preveč aktivna desna pa za bipolarno motnjo in disleksijo.

Leva stran je bolj intelektualna, analitična, strukturirana desna stran pa bolj kreativna, kaotična, nagonska , spontana..

Leva stran je kot pedalo za gas, desna stran pa kot zavora.

Leva stran predstavlja simpatikus, desna pa parasimpatikus.

Po raziskavah dr. Melilla, lahko neuravnovešeni možgani vodijo do katerihkoli težav telesa in uma med drugim tudi do težav z delovanjem imunskega sistema, kroničnih bolezni, občutljivostjo na določeno hrano ipd.

Kje nastane problem?

2. DEL PREČKANJE ‘NEVIDNE’ VERTIKALNE TELESNE SREDINE

Gre za nevidno mejo med levo in desno polovico telesa, ki jo otroci večkrat težko prečkajo.

‘Midline’ oziroma telesna sredinska vertikalna linija je navidezna meja med desno in levo polovico telesa, ki ju opravljata nasprotni možganski hemisferi. 

 

Naše človeško telo se mora naučiti dvoje: gibanja po dveh nogah (bipedalno gibanje) in upiranje gravitaciji – oboje hkrati.

Zato naše gibanje deluje po diagonalnem principu gibanja – leva noga – desna roka in obratno.

Pri tem morajo biti možgani sposobni komunicirati med seboj (preko corpus callosum) leva z desno polovico možganov in obratno.

Če možganski polobli ne bi komunicirali med seboj, bi bilo naše gibanje nerodno, imeli bi veliko težav s pisanjem (saj bi se na sredini papirja pojavila navidezna zrcalna meja, kar je značilno za disleksijo), gibi ne bi dosegli večje natančnosti in fine motorike.

Zanimivi so primeri, ko ljudem fizično ločijo leve od desnih možganov (zaradi močnih epileptičnih napadov, ki se ne odzivajo na zdravila) in dejansko prekinejo vse povezave med njima – (Split brain research). Levo in desno stran povezuje corpus collosum, ki je v tem postopku odstranjen.

Kaj se zgodi, ko se levi in desni možgani ne morejo pogovarjat med seboj? Oseba z ločenimi možgani sedi pred tablo s črno piko na sredini v katero mora gledati. Levo na tabli je napis ‘KLJUČ’ , ki je procesiran z desno stranjo možganov in desno na tabli je napis ‘OBROČEK’, ki je procesiran z levo stranjo možganov. Pri tej nalogi je oseba dobila navodila, da vzame en predmet (predmeti so za tablo in jih ne vidi) in pove (s pomočjo dotika), kateri predmet je dvignil. Oseba dvigne ključ in reče, da je dvignil obroček. Zakaj? Levo roko nadzirajo desni možgani. Ampak govor je v levih možganih. Ker desni možgani ne morejo sporočiti te informacije v leve možgane, kjer je govor, se levi možgani ‘obrnejo’ na napis na desni strani, kjer piše ‘OBROČEK’.

Sredinsko linijo prvič odkrijemo kot dojenčki, ko nesemo igračko z roko k ustom. Zato je zelo pomembno, da dojenčku ponudimo predmete s telesne sredinske linije (in ne s strani)..

Zmožnost prečkanja telesne sredinske linije tako ključno vpliva na branje, pisanje, motoriko telesa in splošne akademske sposobnosti, da ne omenjamo osnovne naloge, kot je obuvanje, oblačenje, zavezovanje vezalk ipd.

Kako opazimo, da ima otrok težave s prečkanjem sredine telesa?

Na prikazu lahko opazujete moja otroka, starost 3,5 in 7,5, oba desničarja, kako primeta pisalo, ki jima je bilo namenoma postavljeno na levo stran. Nika Luna je vzela pisalo z levo roko (čeprav je po večini že desničarka), saj se nahaja na njeni levi strani in ga točno na sredinski liniji telesa poda v desno roko – tako se je izognila prečkanju sredinske linije telesa. Brin je prijel pisalo z desno roko in pri tem prečkal sredinsko linijo. Nato sta oba otroka morala po črtici narisati linijo, ki je prečkala telesno sredino, pri čemer nista imela težav (celotni video boste našli v brezplačni poletni Akademiji – beri dalje).

Medtem, bi se lahko pojavil sledeč vzorec:

Otrok bi lahko bodisi obrnil svoje telo tako, da bi pobiranje pisala ali risanje linije potekalo znotraj iste strani sredinske linije – brez njenega prečkanja oziroma bi si premaknil papir tako, da bi linijo narisal znotraj iste strani linije – brez prečkanja.

Zelo zanimive stvari za opazovat pri svojih otrocih!

Preverite pri vašem otroku še:

  • Ali zna korakati pravilno (ko se desna noga dvigne, leva roka potuje naprej) oziroma ali hodi tako, da istočasno premika istostransko roko in nogo?
  • Ali lahko nariše z roko navidezni velik krog pred seboj – na da bi se pri tem obrnil vstran (torej stran od telesne sredine)?
  • Ali popiše samo eno stran papirja (če je desničar desno stran in obratno) oziroma premika pisalni list/zvezek tako, da le ta ostaja na isti strani nevidne sredinske telesne linije kot je roka s katero piše?
  • Ima težave z učenjem vožnje kolesa?

Kateri so poglavitni vzroki za težave pri integraciji?

  • Travma pri porodu, carski rez, vakuum, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda..
  • Neintegriran ATNR refleks (sledi v nadaljevanju)
  • Premalo gibanja (preveč zaslonov)
  • Oviranje gibanja (Stolčki, gugalniki, hojice, stajice..)
  • Poškodbe možganov

3. DEL NEINTEGRIRANI ATNR REFLEKS (ASIMETRIČNI TONIČNI VRATNI REFLEKS OZIROMA ASYMMETRIC TONIC NECK REFLEKS)

Če še niste slišali za primarne reflekse, si lahko preberete naš članek na temo Morojevega refleksa in anksioznosti, sicer pa na hitro obnovimo:

Primarni refleksi se razvijejo že v maternici in služijo dojenčku za preživetje. Vsi poznamo sesalni refleks, prijemalni refleks, morojev refleks.. morda nekateri tudi babinski refleks, simetrični in asimetrični tonični vratni refleks..in druge. Gre za nehotene gibe, ki jih upravlja možgansko deblo, saj možgani še niso dovolj razviti. 

Ključnega pomena je, da se ti refleksi ob svojem času (v večini najpogosteje do enega leta starosti) razvijejo (integrirajo) v kompleksnejše posturalne reflekse (postura = drža), ki omogočajo pojav razvojnih gibalnih mejnikov.

Pogosto se zgodi, da ti refleksi ostanejo. To pa pomeni zaostanek v razvoju.

Primer Asimetrični tonični vratni refleks

Ta refleks se razvije 18. teden v maternici in je primarno zelo pomemben refleks za vaginalni porod. Če je otrok rojen s carskim rezom ali vakuumom, morda nima tega refleksa! 

Namen tega refleksa je tudi, da prepreči zadušitev, ko dojenček leži na trebuhu ter v primeru, da bi dojenček padel, glavo obrne stran od tal, pri čemer se roka in noga na nasprotni strani iztegneta, na isti strani pa skrčita. To bi padajočemu dojenčku pomagalo, da bi vsaj delno z iztegnjenima udoma ublažil padec, glavo pa obrnil stran.

Če ta refleks ostaja (se ni integriral do šestega meseca starosti), otroku onemogoča optimalni razvoj plazenja in hoje (‘cross body movement’), kjer je potrebna integracija leve in desne hemisfere. 

Tak otrok bo imel težave s pisanjem in kopiranjem iz table, saj se mu bo vsakič, ko bo premaknil glavo v eno ali drugo smer, aktivirale roke in noge, zaradi česar bo moral vso energijo usmeriti v kontrolo pišoče roke in bo s tem izgubil fokus na povezovanju misli in pisanja oziroma pisanja po nareku. Pisava bo trša in prijem pisala neustrezen (disgrafija).

Tak otrok bo težko izrazil svoje misli skozi pisanje!

Iz istega razloga bo imel otrok težave s prečkanjem navidezne telesne sredine. Če se otrok med branjem z očmi kar naenkrat ustavi na svoji sredinski telesni liniji, ne more brati dalje ali pisat, to pomeni, da možgani ne morejo preklopit iz leve na desno hemisfero ali obratno. Na ta način postane branje zelo naporno in otrok ne ve, kaj je prebral, ker se ukvarja ‘samo’ z branjem ne z vsebino. 

Skoraj vsi otroci z disleksijo imajo neintegriran ATNR refleks. Zato imajo težave z razumevanjem, kaj je leva in desna, težje se orientirajo v prostoru in obračajo črke.

Neintegriran ATNR refleks je kot, da bi otroku na nek način zvezali roke in noge in preprečili njihovo koordinirano gibanje.

Posledice (neintegriranega ATNR refleksa) pa so vidne tudi v obnašanju in socialnih interakcijah.

Otrok, katerega obvladuje leva hemisfera (ki je bolj linearna in analitska stran možganov)

  • ‘Obsedenost’ z določenim predmetom, zadevo
  • Lahko sestavlja lego kocke ure in ure, ne da bi potreboval socialne interakcije
  • Težje razumejo socialne interakcije in telesno/obrazno mimiko

Otrok, ki ‘živi’ predominantno v desni hemisferi (kreativni možgani, širša slika, spontanost)

  • Pomanjkanje strukture
  • Motorično spreten
  • Večja navezanost (težje gre sam v svet)

Za otroka je ključno, da razvija obe hemisferi, čeprav bo ena vedno dominantna. To pa je mogoče edino skozi integralno delovanje obeh hemisfer.

Ko to dosežemo, otrokovo življenje postane veliko lažje in celo učenje postane igra.

Največ kar lahko naredite za otrokov razvoj možganov je GIBANJE.

Naj se otrok prosto giba po plezalih, naj skače, kolesari, pleše, rola po tleh in hodi po vseh štirih. Gibanje krepi možgane in povezuje obe hemisferi.

Vse omenjene vaje najdete v programu JUNGLE KID.

Želite prejeti eno od omenjenih vaj brezplačno?

PS: Ob prijavi ne dobite nobenega povratnega sporočila. Vsebine boste dobili v roku 24 ur.

VIRI, VREDNI OGLEDA:

https://www.youtube.com/watch?v=w4nLn1wEyBI&t=1908s

https://www.youtube.com/watch?v=oC8ZSBG2TLM

https://www.youtube.com/watch?v=ueivhroZrsk

https://www.youtube.com/watch?v=oYKKzaXUkwQ

https://www.youtube.com/watch?v=91OqDaguXHw

Želim prejeti brezplačno vajo iz področja integracije refleksov iz tega zapisa!