V prihajajočem letu imam samo eno zaobljubo zase in eno za svoja dva otroka.

 

Zakaj imam samo eno zaobljubo? 

 

Prvič zato, ker odrasli se nikoli ne držimo svojih zaobljub (vsaj ne za celo leto, ker potem novoletnih zaobljub sploh ne bi potrebovali). Zaobljuba za otroke, pa je zaobljuba, ki naj velja kot splošno vodilo za vse starše, ker se našim otrok možgani še razvijajo in je škoda, da bi se jim zaradi naše brezbrižnosti razvijali slabše.

 

Torej najprej o moji zaobljubi..

 

Zakaj se tako malo ljudi uspe držati svojih novoletnih zaobljub?

 

Ker niso realne. Nemogoče je pričakovati od človeka, ki se je še decembra basal z vsemi možnimi ‘dobrotami’, veliko ponočeval in morda tudi kaj spil, da bo z novim letom začel živeti popolnoma drugo življenje, ki bo trajalo do naslednjega leta. To povzroča samo frustracije in še dodaten neuspeh, saj ko obupamo, potem se ne držimo ničesar več niti nekega povprečnega zdravega življenjskega sloga.

 

Tudi sama se nisem držala svojih zaobljub.. Čeprav je moj način življenja dokaj zdrav žr sam po sebi (redni sprehodi, dihalne vaje, relativno zdrava prehrana, telovadba), pa se vseeno nisem uspela držati svojih ‘dodatnih’ zaobljub, kjer bi redno delala še vaje za oči, se manj obremenjevala z nepomembnimi stvarmi in imela več kardio vadbe. 

 

Zato imam za letos nov ‘recept’. Novoletna zaobljuba bo samo ena. 

 

Pozitivne misli. 

 

Naj se sliši še tako klišejsko, ampak dokazano je vsaka naša misel energija. Prav tako je tudi naše telo energija. In vse okoli nas. Možganski valovi so vibracije oziroma energija. Misel je lahko lepa in vpliva na zdravilne vibracije v telesu ali pa so naše misli negativne, prežete s strahom, zavistjo ali jezo in deluje destruktivno. 

 

To so dokazali že (Dr. Masaru Emoto) s slikanjem kristalov vode, katerim so pošiljali pozitivne ali negativne misli oziroma vibracije. Če so bile misli lepe, so bili kristali lepi, če so bile grde, so bili kristali popačeni oziroma jih sploh ni bilo v tej obliki

 

In pomislite, naše telo je sestavljeno večinoma iz vode! Tudi, če naredimo poskus z rižem v vodi, bomo dobili v kozarcu z rižem z negativnimi mislimi po določenem času dni gnilobo, v kozarcu z rižem v vodi, ki smo mu pošiljali pozitivne misli, pa se ta proces ne bo zgodil (v istem času).!

 

 

Ali si ne želimo v novem letu na prvem mestu najprej zdravja? 

 

No zdravje je v prvi vrsti odvisno od naših misli. Gibanje in zdrava prehrana mu sledijo, ampak na prvem mestu so naše misli smo to, kar mislimo

 

Vse naše odločitve in dejanja so posledica naših misli. Tudi razvoj naših otrok je posledica naših misli. Zdravje in homeostaza v telesu je ogledalo naših misli.

 

In če se težko držimo novoletnih zaobljub, ker so prezahtevne – (Beri preveč drugačne od naše vsakodnevne realnosti), si raje zadajmo samo eno – pozitivne misli – in se je skušamo držati celo leto. 

 

To lahko udejanjimo na zelo preprost, a hkrati strukturiran način in sicer tako, da si na šest listkov napišemo šest različnih trditev za kaj smo hvaležni (ta dan ali na splošno v življenju). Potem čez dan, vsake dve ali tri ure izberemo enega in si odgovorimo v mislih ali na glas. (če smo na to pozabili, to storimo zvečer med meditacijo).

 

Ste pripravljeni preizkusiti? Jaz bom to storila skupaj s svojima otrokoma, petletnico in devetletnikom. Ko bomo združili moč naših pozitivnih vibracij, se bodo zdravilni učinki samo še multiplicirali!

 

Sedaj pa sledi starševska zaobljuba za svoje otroke.

 

Za naše otroke je ključnega pomena, da starši ne oviramo razvoja njihovih možganov. To je najboljša popotnica za njihovo življenje in tudi za dogajanje na našem planetu.

 

Simple movements – simple brain, Complex movement – complex brain.”

 

Bolj je otrokovo gibanje omejeno, manj kompleksno ali manj funkcionalno se razvijajo njegovi možgani.

Živa bitja, ki se ne premikajo, nimajo in ne potrebujejo možganov. Pomislite na drevesa.

Gibanje zagotavlja vnos različnih stimulusov v možgane.

Kako starši omejujemo gibanje otroka?

Oziroma, kako vplivamo na slab razvoj možganov?

Tako da jim dovolimo gledanje zaslonov: igrice, TV, pametni telefoni, ure in tablice.

Verjetno to že veste, ampak ne veste točno, kaj se dogaja v otrokovih možganih in kako to vpliva nanje dolgoročno.

Vaš otrok je nemara hiperaktiven, z zaslonom v roki pa se popolnoma umiri in si mislite, pa saj ne more biti tako škodljivo, kajne? Ampak tak otrok bo po uporabi zaslona samo še bolj hiperaktiven. Zakaj v nadaljevanju..

Otroci rojeni v zadnjem tisočletju so otroci, ki so se rodili direktno v svet digitalne tehnologije. Takih generacij do sedaj na svetu še nismo imeli. Zato še ne vemo zagotovo, kakšne posledice bodo imeli v svoji polni odrasli dobi.. Opažamo pa že porast raznoterih vedenjskih motenj in drugih zdravstvenih težav.

Zavedati se moramo, da otroški možgani delujejo na drugačnih valovnih dolžinah, kot možgani odraslih.

 

Otroci stari do 6 let delujejo predvsem na frekvenci delta (1-3 Hz), kar je za odrasle stanje, ko globoko spimo), otroci stari od 6-12 let pa na frekvenci alfa (8-15 Hz), kar je za odrasle stanje na pol budnosti na pol spanja), predvsem pa je to stanje, ko so možgani najbolj dovzetni za sugestije – tako je namreč narava poskrbela, da  otroci vsrkavajo in posnemajo vzorce iz okolice in se tako pripravljajo na samostojno življenje.

Odrasli delujemo pretežno na valovih beta in gama. (Zato se nekateri zvečer tudi težko izklopimo, da zaspimo).

 

 

Zato so otroci do dvanajstega leta toliko bolj dovzetni za vpliv agresivne zaslonske tehnologije.

Zasloni stimulirajo predvsem levo možgansko hemisfero. Svet, v katerem živimo, že tako preveč spodbuja levo hemisfero, kar se lahko sprevrže v funkcionalno nepovezanost leve in desne hemisfere (s tujko FDS Functional Dysconnection Syndrome).

Leva hemisfera je po ‘naravi’ bolj iniciativna, agresivna, napadalna, v njej se nahaja tudi čustvo jeze. Desna hemisfera pa bolj empatična, čustvena, ima občutek krivde, odnos do narave in so-ljudi. Leva hemisfera je bolj egoistična. Desna ima občutek za realnost, leva pa lahko živi v namišljenem svetu.

Govorim predvsem o karakteristikah hemisfere, ki jih spodbujajo zasloni.

 

 

Leva hemisfera je tista, ki postane odvisna, zasvojena. Zasloni so novodobni digitalni heroin. Možgane zasvojijo na enak način kot droga – to dokaže MRI možganov.

Otroci, ki so dnevno 1-2 uri (ali več) prepuščeni zaslonom, še posebej pa (strelnim) igricam, lahko izgubijo stik z realnostjo. Leva hemisfera prevlada v svojih najbolj temnih prosperitetah in lahko otroka ‘prepriča’ v pravo streljanje.

 

Zakaj je zadnje čase toliko strelnih pohodov? Pa depresije, anksioznosti, izbruhov jeze, psihoz..?

 

Zakaj živimo v tako agresivni družbi?

Vse se začne z razvojem možganov.

Zato pozivam vse starše, da si kot novoletno zaobljubo za svoje otroke zadamo VEČ ČASA.

Zakaj več časa? 

Otroci bežijo v zaslone, ker se starši z njimi ne ukvarjamo dovolj. Mislim, da ne obstaja več restavracije, kjer starši majhnemu otroku ne bi dali v roke telefona, da se otrok ‘zamoti’ in ima starš ‘mir’ pri jedi.

To je res žalostno. Zakaj imamo ljudje otroke, če se nam potem ne da ukvarjati z njimi? 

Je ‘uživanje v gostilni’ vredno, da se otroku napačno ‘uglasijo’ možgani, kar pusti posledice na celotno njegovo življenje, otroštvo in družbo, v kateri živimo? Seveda je gostilna le prispodoba za vse takšne in podobne situacije.

 

Zato, dragi moji so-starši, v novem letu najdimo več časa za svoje otroke, da postanemo mi njihovi ‘zasloni’ oziroma gledališka predstava, v kateri se bo otrok učil igrati vloge življenja.

 

Zdržimo vsaj do 12. leta, ko otrok postane ‘na pol’ odrasel in se preseli v beta možgansko valovanje, ki je bližje našemu odraslemu.

 

Zakaj otrok v prvi triadi osnovne šole osnovne sploh potrebuje telefon? Pametno uro?

 

Otrok pri tej starosti pametno uro vidi popolnoma drugače kot mi odrasli. Vidi jo kot medved lonček medu, ki smo mu ga dali v roke. Ne more se mu upreti. Polizal ga bo do zadnjega .., čeprav ga bo potem bolel trebuh.

 

 

V novem letu si VZEMIMO ČAS, vsaj eno uro na dan in se z otrokom gibajmo čim več in tudi beremo kvalitetno čtivo in se vedno o prebranem tudi konstruktivno pogovorimo.

 

Starši se premalo zavedamo, da s časom, ki ga namenimo svojim otrokom spreminjamo svet na bolje ali slabše. Otroci so prihodnost naše družbe in tega planeta.

Dobro vemo, da je trenutno na svetu preveč jeze, strahu, egoizma in pohlepa. Iz tega pa vzklijejo tudi bolezni. Žal so vse te neljube lastnosti plod neuravnovešenih možganov, kjer leva hemisfera nadvlada desno.

Od kod psihopat? Sociopat? To je popolno ne-čutenje empatije do so-človeka, ki je doma v desni hemisferi. Naša družba je žal preveč levo-hemisfersko naravnana.

Spodbujamo bolj razvoj desne hemisfere. Pojdimo z otroki v naravo, pogovarjajmo se o občutkih, čustvih, kaj je prav in kaj narobe. Gibajmo se! Gibajmo se skupaj. Gibanje je gonilo razvoja možganov, s poudarkom na desni hemisferi.

 

Ko se otrokovi možgani razvijajo, je še vse v naših rokah. Izkoristimo to! Ne dajmo svojih otrok, da postanejo žrtve tistih, ki bi na na račun njihove odvisnosti bogateli in s slabim zgledom vladali svetu!

 

 

Vzemimo si čas! Gojimo lepe misli! Gibajmo se! Srečno!

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte