Desna in leva možganska hemisfera – kako cikličen razvoj možganov vpliva na pojav učnih in vedenjskih težav?

1. Uvod

Razvoj otroških možganov je dinamičen proces, v katerem se leva in desna hemisfera izmenjujoče krepita in prevzemata vodilno vlogo. Po raziskavah dr. Roberta Melilla (avtorja modela Functional Disconnection Syndrome) je prav to izmenjavanje ključ za harmoničen razvoj govora, čustvene regulacije, socialnih spretnosti in šolskih veščin. Če pa pride do prehitrega preskoka ali do zaostanka ene strani, se lahko pojavijo težave, ki jih pogosto vidimo kot vedenjske izzive ali učne motnje.


2. Razvoj po obdobjih

Na grobo velja naslednji ritem (z individualnimi razlikami):

0–3 leta → desna hemisfera vodi

  • Dojenček je popolnoma odvisen od okolja in čustvenih odzivov.
  • Desna hemisfera je odgovorna za: neverbalno komunikacijo, čustva, senzoriko, telesno shemo, socialno vez, orientacijo v prostoru.
  • Zato so prve tri leta ključna za bonding, gibanje, vestibularni razvoj, emocionalno varnost.

3–6 let → leva hemisfera prevzame

  • Leva hemisfera se začne močneje razvijati → jezik, linearno mišljenje, logika, zaporedja, podrobnosti.
  • To se vidi v govoru, igri z besedami, učenju štetja, finih motoričnih spretnostih.
  • Otrok želi razlagati, zakaj stvari so, in “zakaj” obdobje je tukaj doma.

6–9 let → spet desna hemisfera okrepi

  • V tej fazi gre razvoj nazaj k desni: čustvena regulacija, socialna interakcija, orientacija v telesu in okolju.
  • Če je desna že prej ostala šibka, se v tem obdobju pokažejo težave: slab socialni stik, anksioznost, preobčutljivost na dražljaje.
  • Otrok mora zdaj spet integrirati čustva z jezikom.

9–12 let → leva hemisfera

  • Nadaljuje se jezik, logika, branje, pisanje, šola.
  • Zato so tu pogosto vidne učne težave, če leva prej ni dovolj dozorela.
  • Tudi eksekutivne funkcije (organizacija, načrtovanje) se tu krepijo.

12–18 let → desna hemisfera v ospredju

  • Adolescenca: čustva, empatija, socialni stiki, samopodoba, kreativnost.
  • Če je desna šibka → več tveganj za anksioznost, depresijo, socialno izolacijo.

18+ let → izmenjujoče, integracija

  • Cilj je, da hemisferi začneta delovati bolj usklajeno.
  • Prefrontalni korteks (predvsem na levi) postane zrel šele okoli 25. leta → takrat šele polna eksekutivna funkcija.

Kaj je bistvo po dr. Melillu?

Če se v posamezni fazi hemisfera ne razvije dovolj, otrok nosi naprej »luknjo« → kasneje to vodi v neravnovesje.

Zato Melillo govori o ”functional disconnection syndrome”: ko se ena hemisfera razvije premalo glede na drugo, nastane razkorak.


3. Zakaj pride do neravnovesij?

Možgani gradijo kompleksnejše funkcije na primitivnih refleksih in gibalnih fazah (plazenje, kobacanje, ravnotežje, koordinacija). Če otrok:

potem desna hemisfera ne dobi dovolj senzorične in telesne stimulacije. Leva stran se začne razvijati prezgodaj, brez stabilne podlage. To pomeni, da otrok sicer lahko hitro govori ali šteje, a mu manjka osnovna regulacija telesa, čustev in vedenja.


4. Praktični primeri iz razvoja

  • Primer 1: otrok se ni plazil ali je preskočil razvojne faze
    Če otrok preskoči plazenje in prehitro shodi, desna hemisfera ne dobi dovolj senzorične, vestibularne in prostorske stimulacije. To pomeni, da se prehitro razvije leva stran, medtem ko desna ostane funkcionalno šibkejša. Kasneje to lahko vodi v težave z inhibicijo vedenja, čustveno regulacijo ali socialno povezanostjo.
  • Primer 2: šibkejša leva hemisfera
    Če leva stran ne dobi dovolj podpore v obdobju 3–6 in nato 9–12 let, se to pokaže v šolskem obdobju kot:
    • težave pri branju (disleksija)
    • težave v matematiki (diskalkulija)
    • slabša grafomotorika (disgrafija)
      Otrok lahko sicer deluje čustveno živ, kreativen in socialen, vendar se ob učenju pokažejo težave z zaporedji, organizacijo in obdelavo podrobnosti.
  • Primer 3: čustvena disregulacija v adolescenci
    Če je desna hemisfera že od malega zaostajala, se v adolescenci pojavijo intenzivnejša nihanja razpoloženja, socialna izolacija ali celo depresivne tendence, saj desna ne zmore držati prostora za regulacijo in empatijo.

Konkretne težave, ki se lahko razvijejo

Če pride do neravnovesja med hemisferama, starši pogosto opazijo:

Težave ob šibkejši desni hemisferi

  • anksioznost, socialna sramežljivost ali izolacija
  • težave s telesno shemo (otrok je neroden, se pogosto zaletava)
  • senzorična občutljivost (preveč ga motijo zvoki, luči, dotik)
  • ADHD s hiperaktivnostjo ali impulzivnostjo (slab nadzor vedenja)
  • tiki, težave z regulacijo čustev, izbruhi jeze
  • motnje spanja

Težave ob šibkejši levi hemisferi

  • učne motnje:
    • disleksija (branje)
    • disgrafija (pisanje)
    • diskalkulija (matematika)
  • slab kratkoročni spomin (težko sledi navodilom v zaporedju)
  • težave z jezikom (zamuda govora, slovnica, zaporedja)
  • počasnejše procesiranje v šoli
  • slabša organizacija in načrtovanje

5. Nekateri znaki, ki jih starši lahko prepoznajo

  • Otrok ne plazi ali plazi zelo kratek čas.
  • Zelo zgodaj hodi, a pozno govori.
  • Ima nenavadne položaje telesa (npr. križanje nog, nagib glave).
  • Težko sedi pri miru, ne more se osredotočiti.
  • Čustveni izbruhi brez jasnega razloga.
  • Motnje senzorne integracije (ne prenese določenih tekstur, zvokov).
  • V šoli: hitro nauči pesmice na pamet, a se težko nauči brati ali pisati.
  • Lahko ima zelo dober dolgoročni spomin, celo spomine iz obdobja pred 3. letom.
    To je lahko znak, da je leva hemisfera začela prevladovati prezgodaj, saj desna v tem času običajno ne shranjuje spominov v takšni obliki.

6. Zaključek in kako pomagamo na Vadbeni kliniki

Razumevanje cikličnega razvoja hemisfer po dr. Melillu nam daje jasnejši vpogled, zakaj nekateri otroci razvijejo učne težave, vedenjske izzive ali čustvene stiske. Ni kriv otrok – gre za funkcionalno neskladje med hemisferama, ki se pogosto začne že v zgodnjem gibanju in senzoričnem razvoju.

Na Vadbeni kliniki pomagamo otrokom z:

  • testiranjem gibalnih in refleksnih vzorcev (preverjanje, ali je otrok preskočil faze)
  • vajami za krepitev šibkejše hemisfere (motorične, senzorične, vestibularne, dihalne)
  • integracijo čustev in jezika preko usmerjenih gibalnih iger
  • podporo staršem, kako doma ustvariti okolje za harmoničen razvoj

Cilj je uravnotežena komunikacija med levo in desno hemisfero, kar otroku prinese večjo stabilnost, lažje učenje in boljše počutje.

Desna in leva možganska hemisfera – kako cikličen razvoj možganov vpliva na pojav učnih in vedenjskih težav? S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?

Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?

Želim brezplačni posvet!