Posted on Leave a comment

Je posturolog tisti manjkajoči člen (poklic) v naši zdravstveni oskrbi?

Še tako medicinsko izobraženemu strokovnjaku se verjetno ne dozdeva, koliko nepoznanega še skriva v sebi delovanje človeškega telesa.

Naše telo je neverjeten kos umetnije, bio prefekten stroj, ki 24 ur na dan skrbi za naše preživetje oziroma vzpostavljanje homeostaze. Pri tem v istem času vrši na tisoče funkcij ne da bi jih morali sami opravljat, kaj šele razumet.

Naši možgani so zmožni sami sebe na novo oblikovat oziroma oživčit (nevroplastičnost) in naše misli so zmožne ustvarjati posledice konkretnih dejanj.

Od naši prednikov smo se ločili s pokončno bi pedalno držo, pri čemer smo žrtvovali naklon in širino medenice za lažji porod.

Naši možgani so tako kompleksni, da morajo svoj bistveni del, za razliko od drugih živali,  razviti izven maternice.

 

V današnjem članku vas čaka WEBINAR z enim od takšnih strokovnjakov za telo, ki se nenehno izobražuje in povezuje majhne mozaične točke v celoto. Gre za osteopata z medicinsko izobrazbo, ki se zadnja leta izobražuje in uri še kot POSTUROLOG. Da, to je en in edini, magister znanosti, JURE TUŠEK!

O posturologiji sem začela brati in raziskovati, ko sem preučevala vpliv čeljusti in dihanja (skozi usta) na telo. Takrat sem ugotovila, da imajo naše oči še večji vpliv, prav tako pa tudi stopala, pa seveda fascije, mišice, sklepi in brazgotinsko tkivo. Takrat je nastal članek Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.

Nato sem se z določenimi vprašanji obrnila še na Jureta in kmalu zatem je zrasla ideja o tem webinarju – za katerega ste izkazali zelo zelo velik interes!

Ko ima človek določene težave oziroma bolečine na primer v vratu, lahko obišče več zdravnikov od splošnega do specialistov kot so ortoped, fiziater, pa vse do fizioterapevta, manualnega terapevta, osteopata, maserja ali kineziologa, pa ni nujno, da bo našel rešitev. Je kdo sploh preveril vpliv oči? Kaj pa čeljusti, ugriza in zob? Kaj pa stopal? Verjetno ne, ker vsak strokovnjak gleda na problem samo iz svojega zornega kota.

Na tem mestu se pojavi novonastala ‘figura’ POSTUROLOGA, ki poveže koščke sestavljanke v celoto.

Poglejmo si kako!

 

 

VSEBINA VIDEA

1. Uvod – Kdo je Jure in kaj je posturologija? (4:00)
2. Pričetek prosojnic – Kaj je ‘dobra’ telesna drža in od česa je odvisna? (15:14)
3. Vpliv oči (
27:15)
4. Skolioze – odgovornost oči? (
35:00)
5. Test očesne dominance & Astigmatizem in vpliv na telo (naklon glave) (
35:18)
6. Test očesne konvergence in vpliv na telo (
44:44)
7. Stopala – vpliv na telo (
59:52)
8. Posturološka ocena stopal, podoskop, test na eni nogi (
1:08:30)
9. Vpliv neintegriranega spinal galant refleksa na deviacije hrbtenice oz. skoliozo in pojav ‘krajše noge’ (
1:18:37)
10. Vpliv čeljusti, ugriza in zob (
1:21:09)
11. Pojav škrtanja z zobmi (
1:33:46)
12. Zobni aparat – bite? (
1:36:56)
13. Zaključna diskusija (
1:44:52)

 

Želim vam obilo prijetnih ‘AHA’ trenutkov! Vsa morebitna vprašanja in komentarje zapišite bodisi v komentar youtuba bodisi v komentar tega članka.

Če želite izvedeti več o Juretu, najdete TU.

Če želiš izvedeti več o posturologiji, lahko delim s tabo mojo osebno youtube playlisto, kjer hranim vse najdene YT videe na to temo, večina pa jih je (žal) v italijanščini, nekaj pa tudi v španščini.

Morda pa boš prav ti tisti/a, ki boš poleg Jureta pomagal/a prinesti ta poklic v Slovenijo in s tem olajšal težave marsikaterega človeka!

 

Posted on 40 komentarjev

Kako vaje za oči podpirajo držo in gibanje?


Mišice so ‘sužnje’ živčnemu sistemu oziroma možganom. Zato moramo vedno najprej nasloviti nevrološke vzorce, če rešujemo težave mišic in ne njihove biomehanike. Ta se bo popravila sama, ko bomo naslovili pravi vzrok težav.

Morda ne boste verjeli, ampak bolj kot vpliva na našo držo in gibanje sedenje, prisilne (in asimetrične) drže ter (ne)gibanje, ima bistveno večji vpliv naslednjih 5 senzoričnih ‘organov’ oziroma ‘senzoričnih vstopnih točk’:

  1. Oči (sposobnost konvergence in ne samo to!)
  2. Stopala (porazdelitev teže)
  3. Položaj čeljusti in zob & vestibularni sistem (sistem za ravnotežje v ušesu)
  4. Proprioceptorji v fascijah (ter koži, mišicah in sklepih)
  5. Integracija primarnih refleksov in možganskih hemisfer

Oči so naš najpomembnejši senzorični organ (ne samo za vid), ampak tudi za držo in držo v gibanju.

Ne verjamete?

Poglejmo si iluzijo iz Muzeja iluzij: Hoja po stabilni trdni površini predstavlja za naše možgane zelo turbulentno stanje, saj se vsa njena okolica vrti oziroma premika. Oči predvidijo, da se tla premikajo in  sporočijo možganom, da  se začnemo opotekati in loviti ravnotežje, kot da bi se nam dejansko vrtela tla pod nogami  in ne prostor okoli njega. To je ‘živ’ dokaz, kako sta naša drža in gibanje odvisna od sporočil, ki jih pošljejo oči možganom!

Tako kot nas oči  ‘zavedejo’ v tem primeru, nas lahko zavajajo (oziroma naše možgane) vsak dan, s čimer vplivajo na postavitev naše drže in način gibanja (sicer ne v tako ekstremni obliki, ampak takšni, ki vseeno pusti posledice na kvaliteti našega gibanja in življenja.)

Ker imamo dve očesi, nastane problem takrat, ko eno oko ne sledi cilju (ne zdrži enake fiksacije) enako kot drugo oko, čemur rečemo problem divergentnega očesa. Ta problem ima kar 90% ljudi.

Konvergenčno neravnovesje izkrivlja naše dojemanje sveta. Možgani morajo obdelati in popraviti dve asimetrični sliki, da ustvarijo eno samo sliko. Ta prilagoditev je izguba energije, stres za telo in povzroči posturalne prilagoditve.


Test za očesno konvergenco. Očem na sredini približamo svinčnik. Nato ga fiksiramo z obema očesoma hkrati (glej tudi spodnji gif). Opazujemo, če eno od očes ne uspe enako fiksirati cilja kot drugo. To oko je divergentno oziroma leno.

Oči upravlja 12 očesnih mišic. Ko mišice enega očesa ne delujejo tako, da bi oko lahko konvergiralo (v tem primeru gledalo v svinčnik), govorimo o ‘lenem očesu’. Leno oko dostavi možganom drugačno sliko kot pravilno delujoče oko. Ta razlika v dostavi informacij povzroči posledično, da možgani izdajo drugačna, manj ustrezna navodila za držo (in gibanje).


Test za divergentno oko. Ali opazimo, kako njeno desno oko ne konvergira (ne sledi tarči)?

Če možgani dobijo ‘asimetrične senzorične vhodne podatke’, potem tudi izdajo ‘asimetrična izhodna oziroma motorična navodila’. To se izraža v asimetrični drži, kjer je ena rama nižja od druge, medenica nagnjena na eno stran ali zasukana, stopala neenakomerno obremenjena ipd. Takšna drža v gibanju potem lahko privede do obrab, bolečin in poškodb.


Rezultati vaje so lahko vidni praktično takoj! Na levi sliki vidimo, da njegovo levo oko ne konvergira. Na desni sliki vidimo obe očesi pravilno konvergirata.

Dejansko se ob neusklajenih senzoričnih podatkih, ki prihajajo v možgane, ustvarja stres v telesu (z aktivacijo kortizola oziroma stresnih hormonov) telo pa izgublja veliko dragocene (življenjske) energije, da zagotavlja gibanje z ne-centriranimi sklepi.

Naše oči komunicirajo z našimi celotnimi možgani, od te komunikacije pa ni odvisna samo drža in gibanje, ampak tudi sposobnost razumevanja, kaj beremo, kako se soočamo s stresom in celo naša prebava, mišično-skeletne bolečine in vrtoglavica.

Ali veste, da na kvaliteto delovanja naših oči (sledenja tarči) vpliva dhanje skozi usta? Dihanje skozi usta povzroči nepravilno lego čeljusti in jezika, le ta pa vodi v nepravilno lego glave in obremenitev možganskega debla iz kjer izhajajo možganski živci, ki oživčujejo oči (in čeljust in nekatere vratne ter ramenske mišice).

Prav tako negativno vpliva stiskanje zob podnevi! Ali veste, da se v času budnosti  zobje ne bi smeli stikati med seboj (zobje zgornje in spodnje čeljusti)? Jezik bi moral počivat na ustnem nebu – brez dotikanja zob, zobje pa se ne bi smeli direktno stikati.

Naša drža (in drža v gibanju) je tako rezultat, posledica oziroma odgovor možganov na senzorični input (vnos senzoričnih dražljajev) iz oči, stopal.. Dobesedno oči, stopala in vse vmes med njimi 24 ur na dan non stop zagotavljajo informacije o telesu, položaju telesa v prostoru, o okolici.. našim možganom.

Torej, če se pri težavah našega mišično skeletnega aparata oziroma kar celega telesa osredotočamo le na (lokalno) mehaniko mišic, fascij in sklepov, potem smo spregledali bistvo! 

Veda, ki nas uči povezovanja oziroma iskanja vzrokov v naši živčni centrali se imenuje posturologija (iz besede ‘postura’, ki pomeni drža) in temelji na znanstvenih študijah.

Posturologija uči korigirati telo in njegovo gibanje preko stimulacije senzoričnih vstopnih točk kot so  oči, stopala, čeljusti in koža..

Vzrok za slabo držo in gibanje je dejansko nevrološke narave, zato reševanje težav po klasičnem ‘lokalnem’ in biomehaničnem principu ne odpravlja vzroka težav. Nevrološke poti, ki so povezane s konvergenco oči so direktno povezane z nevrološkimi potmi, ki premikajo naše intrinzične (globoke, stabilizacijske) mišice vretenc. Iz tega razloga ne moremo zavedno nadzorovati teh mišic, lahko pa jih preko posebnih vaj za oči! (Beri dalje.)

Primer: Če nas boli rama in naslovimo zgolj ramo pri reševanju težav, težav ne bomo odpravili trajno. Za bolečine v rami je lahko razlog v kombinaciji divergentnega očesa in ugriza (okluzije tipa II). Obe težavi ‘napajajo’ možganski oziroma lobanjski živci, ki izhajajo iz možganskega debla. Prav tako zgornjo trapezasto mišico (ki se pripenja tudi na lopatico, ta pa na ramo) oživčuje možganski in ne spinalni živec (akcesorni živec – možganski živec XI), na katerega ‘negativno’ vplivata optični in trigeminalni živec. Vsi ti živci izhajajo iz predela, ki se imenuje ‘medial longitudinal fasciculus’, katerega naloga je da usklajuje gibanje glave in oči.


Odlično predavanje posturologinje Annette Verpilot razkriva delovanje možganskih živcev v povezavi z očmi, čeljustjo in trapezasto mišico. Mimogrede, ali veste, da je jezik povezan z mišico, ki dviguje lopatico?

Zato je vedno dobro, da najprej naslovimo oči (in tudi najlažje).

 Vse to je direktno povezano s pojavom ‘vratne grbe’ oziroma ‘forward head posture’, o katerem smo že pisali v prispevkih:

1.Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

  1. Vratna grba – kateri so vzroki posledice in kako jo odpravimo?

Oči tudi komunicirajo z različnimi jedri (‘nuclei’) v možganih, ki so ‘odgovorni’ za slabost na potovanjih, na morju, da zaspite pred televizijo, imeti strah pred večjimi ali majhnimi prostori.

Očesna konvergenca vodi (vsaj po enem letu trajanja) v nesorazmerno porazdelitev teže na stopalih in njihovo mehaniko – kar vodi v telesno neravnovesje.


Še en ‘utrinek’ iz javno dostopnega videa, ki prikazuje povezavo med divergentnim (lenim) očesom in neenakomerno porazdelitvijo teže telesa na stopalih, ki rezultira v slabi, asimetrični drži, ki povzroča bolečine.

72% ljudi po svetu hodi z neravnovesjem v mehaniki stopal. Mehanika stopal nato vpliva na mehaniko gležnja, mehanika gležnja vpliva na mehaniko kolen, mehanika kolen vpliva na mehaniko kolkov in medenice in vse tako naprej navzgor po hrbtenico do čeljusti in oči.

Rezultat? Večja obraba sklepov, povišana vnetna stanja v telesu, napetost v mišicah in fascijah. Poveča se produkcija kortizola, zmanjša pa tvorba rastnega hormona (ki je ključen za dolgoživost in izgradnjo mišične mase.)

Vse skupaj pa se začne že.. v maternici! In kako pomagamo svojim otrokom? (Tema naslednjega blog zapisa!)

Želite izvedeti več? Organizirali smo webinar z Juretom Tuškom, odličnim osteopatom in posturologom s svojo prakso, kjer bomo govorili tudi o razvoju otrok. Oglejte si posnetek webinarja!

Želite prejeti video vaje za oči? Kliknite spodaj in se prijavite! Video vam bo poslan v roku 24 ur (Na prijavo ne prejmete nobenega povratnega sporočila). 

Če vam je zapis in tematika všeč, jo prosim delite naprej med svoje znance in prijatelje. Hvala.