Moč mraza: naravni zimski reset za hormone, možgane in imunski sistem
Ko pride jesen in zima, se narava umiri. Dnevi postanejo krajši, svetlobe je manj, mraz nas nežno opomni, da je čas, da se obrnemo k drugačnim virom energije. Če želimo ohraniti zdravje, vitalnost in jasen um, moramo živeti v skladu s temi ritmi. To pomeni, da jeseni in pozimi:
- ne segamo po tropskem sadju, ki v naših krajih nima mesta,
- zmanjšamo vnos devterija (težkega vodika), ki obremeni mitohondrije,
- pojačamo DHA iz hladnovodnih rib in morskih virov,
- lahko pa dodamo tudi podporno terapijo z RLT (rdečo in infrardečo svetlobo), ki krepi našo notranjo baterijo.
- Smo vsaj eno uro zunaj, v naravi, na naravni sončni svetlobi in brez nenaravnega elektro-magnetnega sevanja
Si v zvezi s tem že prebral/a naš JESENSKI PDF VODIČ?
A še nekaj je ključno: hladna termogeneza (CT) – naravni zimski protokol naših prednikov, ki ga danes znova odkrivamo.
Zakaj je hladna termogeneza – CT tako pomembna?
Ko telo izpostavimo mrazu, se zgodi niz izjemnih procesov:
- Aktivira se rjava maščoba (BAT), ki proizvaja toploto in obenem izboljšuje občutljivost na inzulin.
- Mitohondriji začnejo proizvajati več energije – in pri tem oddajajo biofotone, notranjo svetlobo, ki jo dr. Jack Kruse imenuje kar »mini sonce v telesu«.
- Krepi se imunski sistem, saj hlad zmanjšuje vnetja in spodbuja vagalni tonus.
- Hormonsko ravnovesje: pri moških se dviguje testosteron, pri ženskah pa hladna termogeneza podpira progesteron in ščiti jajčnike pred oksidativnim stresom.
- Možgani in živčevje dobesedno zadihajo, ker se poveča prevodnost signalov in nastanek EZ vode (Pollack), naše notranje »baterije«.
S CT lahko deloma nadoknadimo tudi pomanjkanje sončne svetlobe pozimi. Prav zato Eskimi in severna ljudstva preživijo brez obilice UV svetlobe – kombinacija mraza + DHA omogoči, da njihovi mitohondriji zasijejo od znotraj.
Zakaj je CT v kombinaciji z DHA lahko delno nadomestilo za sonce v zimskem času, kjer pozimi tla zmrzujejo?
CT poveča elektronski pretok v mitohondrijih. Po mnenju zagovornikov kvantne biologije in fizike, kot je dr. Jack Kruse, to povzroči, da mitohondriji oddajajo lastno svetlobo (biophotone) v spektru IR in UV.
DHA v membranah deluje kot »fotonski pretvornik« – sposobna je absorbirati in prenašati svetlobne informacije.
DR. Kruse pravi, da so mitohondriji kot mala sonca v celici: ko so adaptirani na mraz, lahko proizvajajo lastno svetlobo, ki ima biološke učinke podobne kot zunanja sončna svetloba.
S tem pojasnjuje, kako so lahko Eskimi preživeli brez sonca: kombinacija DHA iz morske hrane + CT iz mraza → notranje sonce.
Celice niso samo »kemijske tovarne«, ampak tudi svetlobni sistemi, kjer je energija organizirana preko fotonov. To je v 70ih letih prejšnjega stoletja dokazal nemški biofizik Fritz-Albert Popp z izjemno občutljivimi fotopomnoževalnikom. Ugotovil je, da vse žive celice oddajajo zelo šibko svetlobo v območju UV/vidne svetlobe (10–100 fotonov/s/cm²), ki jo je imenoval biofotoni.
Kako začeti z hladno termogenezo?
Ko pomislimo na hladno termogenezo, si pogosto predstavljamo skok v ledeno reko ali dolgotrajno kopanje v snežni vodi. A resnica je, da gre za proces postopnega prilagajanja telesa na mraz. Ključ je v doslednosti in zavedanju, da ni univerzalnega recepta – vsak človek ima drugačno izhodišče, metabolizem, hormonski status in psihološki odnos do mraza.
Osnovna načela:
- Začetek naj bo nežen. Najprej zadostuje, da tuš zaključimo s 30–60 sekundami hladne vode (okoli 18–20 °C).
- Stopnjevanje naj bo počasno. Ko telo postane bolj vajeno, čas postopoma podaljšujemo na 2–5 minut in temperaturo znižujemo. Pri nekaterih pride na vrsto tudi ledena kopel, pri drugih ostane pri tuših – oboje je v redu.
- Čas dneva. Najboljši je jutranji CT, saj zbudi telo, pomaga pri kortizolskem resetu in pripravi na dan. Dobra izbira je tudi CT po telesni vadbi, ko želimo regeneracijo in umiritev vnetij.
- Otroci. Njihova naravna radovednost in večja količina rjave maščobe (BAT) jih dela odpornejše na mraz. Zanje CT ni formalni protokol, ampak igra: tek po snegu, polivanje z vodo, plavanje v jezeru poleti. Pomembno je, da je vedno povezano z zabavo in nikoli s prisilo.
- Ženske v reproduktivnem obdobju. V folikularni fazi cikla je telo bolj tolerantno na mraz, zato je čas za daljše in intenzivnejše izpostavljanje. V lutealni fazi, ko progesteron dvigne bazalno telesno temperaturo, pa je modro CT izvajati krajše in manj intenzivno.
- Ženske v menopavzi. CT pogosto lajša vročinske oblive, saj uravnava termoregulacijo in zmanjšuje vnetja. Za njih je zimski protokol lahko stalna rutina brez cikličnih omejitev.
- Moški. Običajno hitreje gradijo toleranco in lahko bolj intenzivno stopnjujejo, saj je hormonski profil stabilnejši in BAT pogosto lažje aktivirajo.
Najpomembnejše: bolj kot dolžina ali ekstremna temperatura je pomembna doslednost. Telo se uči skozi ponavljanje in postopno grajenje tolerance.
Vsaka skupina ima svoje posebnosti – moški, ženske s ciklom, ženske v menopavzi in otroci. Prav zato univerzalen recept ne obstaja. (Obstaja pa okviren protokol za vsako od omenjenih skupin v našem programu Svetlobni DNK, kjer omenimo tudi skupine ljudi, ki bi se CT načeloma morale izogibat).
Zaključek
Jesensko-zimski čas zahteva svoje protokole. Če živimo skladno z naravo – z manj eksotične hrane, z več DHA, z več stika z mrazom in podporo IR svetlobe – lahko ostanemo zdravi, vitalni in v stiku s svojo notranjo svetlobo.
Če želiš izvedeti, kako točno se CT izvaja glede na tvoj spol, starost in hormonski status, te vabim, da se pridružiš programu Svetlobni DNK. Tam te čaka natančno razdelan protokol ali pa personaliziran kvantni življenjski načrt, oblikovan posebej zate.
Čas je, da v sebi prižgeš notranje sonce – tudi pozimi.
