- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Ko noč postane sovražnik: nevidna nevarnost spalne apneje in smrčanja
Se zjutraj zbujate utrujeni, čeprav ste spali celih osem ur? Občutek, da nikakor ne morete napolniti akumulatorjev, je lahko znak, da vaše telo ponoči trpi. Smrčanje pogosto gledamo kot neškodljivo nadležno vedenje, vendar lahko globoko motnje spanja, znane kot spalna apneja, povzročijo skrite, a resne posledice za zdravje — kajti medtem ko mislimo, da se telo čisti in regenerira, se v resnici gradijo poškodbe, ki se čutijo šele čez leta.
KAJ JE SPALNA APNEJA IN ZAKAJ NI LE TEŽAVA S SPANJEM?
Obstruktivna spalna apneja (OSA) nastane, ko mehka tkiva grla (jezik, tonzile, mehko nebo) med spanjem blokirajo dihalne poti. Klasična medicina pravi, da gre za mehansko oviro.
Centralna spalna apneja (CSA) pa je posledica neravnovesja v dihalnem nadzoru, kadar možgani “pozabijo”, da morajo signalizirati dihanje.
Obe vrsti apneje vodita v ponavljajočo se hipoksijo — stanje, kjer možgani in vitalni organi dobijo premalo kisika. Rezultat: zbujanje z otekanjem možganov, vnetje, pospešeno staranje možganov, povišan krvni tlak in slabša kognicija.
Spalna apneja
- Nenadzorovana in neprostovoljna –prekinitev dihanja med spanjem zaradi česar pride do zapore dihalnih poti ali motnje v možganskem nadzoru dihanja.
- Dolgotrajna in ponavljajoča – lahko več sto epizod v eni noči.
- Prekinja spanec in kisikovo preskrbo – povzroča mikro-prebujanja, fragmentiran spanec, kronično hipoksijo.
- Stresen učinek na telo – povečuje vnetje, kortizol, krvni tlak, tveganje za bolezni srca, možgansko kap in inzulinsko rezistenco.
To je patološko stanje, kjer stresni dražljaj izčrpava telo in ne vodi v pozitivno adaptacijo kot na primer načrtne dihalne vaje s hipoksijo.
KVANTNA BIOLOGIJA SPALNE APNEJE
V moderni fiziološki znanosti se vse bolj zatekamo k vprašanju, kaj je osnova biokemija ali genetika… ali pa fizikalna energija?
Spalna apneja se danes razume tudi kot motnja v mitohondrijskem delovanju in cirkadianem neskladju, podprti z naslednjimi mehanizmi:
- Pomanjkanje ATP: Dihalne mišice, grlo in diafragma ne prejmejo dovolj energije za uravnavano delovanje ponoči.
- Šibek membranski potencial (ΔΨm): Slabi živčni signali, slab pretok ionov in motnje respiratornih centrov možganskega debla.
- Motene svetlobne signale: Nočna izpostavljenost modri svetlobi, Wi-Fi, umetno svetlobo zmanjšuje melatonin in zmanjšuje stabilnost ritma dihanja.
- Poškodba vagusa: Visoko frekvenčna elektromagnetna sevanja in slab ritem še dodatno onemogočajo parasimpatične funkcije za regeneracijo.
You don’t have OSA because your airway is narrow; you have it because your mitochondria cannot energize the airway to stay open.” (Dr. J. Kruse)
MITOHONDRIJSKI VIDIK SPALNE APNEJE
| Problem | Mehanizem |
| Nizek ATP | mišice, ki podpirajo dihanje, nimajo dovolj moči |
| Nizek ΔΨm (membranski potencial) | slab pretok ionov = slab prenos živčnih signalov |
| Nizek NAD+ / slab CO2 senzor* | motena zaznava potrebe po dihanju |
| Pomanjkanje svetlobne signalizacije | slab cirkadiani ritem genov, slabo usklajeno dihanje |
*Nizek NAD+
NAD+ (nikotinamid adenin dinukleotid) je ključna molekula za energijsko presnovo, popravljanje DNA in delovanje mitohondrijev.
Če je NAD+ nizek (kar se pogosto zgodi pri staranju, kroničnem stresu, slabem spanju, inzulinski rezistenci):
se zmanjša celična sposobnost za odziv na stres (vključno na hipoksijo),
možganske celice težje uravnavajo dihanje in cirkadiani ritem,
telo težje “resetira” poškodbe, ki jih povzroči ponavljajoča se hipoksija pri apneji.
To pomeni, da spalna apneja hitreje povzroča sistemske posledice (vnetje, staranje, inzulinska rezistenca), ker se telo ne more popraviti.
Slab CO₂ senzor
Dihanje se ne uravnava primarno po kisiku, ampak po ravni CO₂ v krvi.
Normalno: ko se CO₂ dvigne → možgansko deblo sproži vdih.
Če je CO₂ senzor “slab” (npr. zaradi kronične hiperventilacije, živčnih poškodb, presnovnih motenj):
možgani ne zaznajo pravočasno nevarne ravni CO₂,
dihalni odziv pride prepozno → dihalni premori so daljši in bolj nevarni,
pride do t. i. centralne apneje, kjer problem ni mehanska zapora, ampak napačen živčni signal.
Skupaj v kontekstu spalne apneje
Nizek NAD+ = manj popravila + slabša odpornost na stres apneje.
Slab CO₂ senzor = večje tveganje za dolge, nevarne premore v dihanju.
Rezultat: kombinacija obeh pomeni, da telo ne samo da se duši ponoči, ampak se tudi čez dan ne zna regenerirati → hiter razvoj utrujenosti, presnovnih bolezni, staranja.
CENTRALNA SPALNA APNEA (CSA)
- Klasična razlaga: možgani pozabijo ukazati telesu, naj diha
- Fizikalno – kvantna razlaga:
- Motena funkcija možganskega debla, kjer je respiratorni nadzorni center – posledica električne disregulacije (slab mitohondrijski gradient)
- Melatonin (nočna cirkadiana svetlobna signalizacija) ni ustrezen → motena aktivnost v možganskem deblu
- Krvni možganski pretok (NO, CO2, O2) je spremenjen → brainstem pacemaker misfires
- Motena funkcija možganskega debla, kjer je respiratorni nadzorni center – posledica električne disregulacije (slab mitohondrijski gradient)
Človek je v svojem bistvu bioelektrično bitje, ki ga uravnavajo svetloba, magnetno polje, dihanje in drugi fizikalni dražljaji. Ti dražljaji niso nekaj zunanjega ali nepomembnega – so jezik, ki ga telo uporablja za ustvarjanje biokemičnih odzivov in za usmerjanje delovanja celic in organov.
Ko pride do prekomerne utrujenosti, to ni le “psihološko stanje”, temveč znak, da se posamezni organi dobesedno izklopijo iz električnega omrežja telesa in ne morejo več optimalno komunicirati s celotnim sistemom.
Spalna apneja je eden najbolj tihih, a najmočnejših razdiralcev tega sistema. Čeprav se dogaja ponoči, ko naj bi bilo telo v “stanju mirovanja”, gre za ponavljajoče se električno-biokemične prekinitve, ki sčasoma vodijo v razgradnjo tkiv in možganov. Povečuje se tveganje za presnovni sindrom, depresijo, demenco in pri otrocih tudi motnje učenja.
Problem je, da apneje pogosto ostajajo neprepoznane, ker spanje še vedno dojemamo kot “pasivno stanje”, namesto da bi ga razumeli kot najbolj aktiven čas za regeneracijo bioelektričnega sistema.
Možni znaki spalne apneje pri odraslih:
- glasno in redno smrčanje (s prekinitvami diha, ki jih pogosto opazijo partnerji),
- občutek zadušitve ali “zagrabitve za zrak” med spanjem,
- pogosto prebujanje ponoči, nemiren spanec,
- jutranji glavoboli, suha usta ali boleče grlo,
- prekomerna dnevna zaspanost, utrujenost kljub dovolj dolgemu spancu,
- težave s koncentracijo, spominom, razpoloženjem,
- povišan krvni tlak, nihanja sladkorja, pridobivanje teže.
Možni znaki pri otrocih:
- dihanje skozi usta ponoči (ali tudi podnevi),
- glasno smrčanje, včasih celo tihe pavze v dihanju,
- nemirno spanje, pogosto obračanje, potenje, nočne more,
- težave z učenjem, pozornostjo in vedenjem (pogosto posnemajo ADHD),
- nočno močenje postelje,
- zjutraj utrujenost in razdražljivost.
Kaj lahko človek stori sam doma?
- Opazovanje: Če spite s partnerjem, ga prosite, naj pozorno opazuje, ali pride do daljših pavz v dihanju.
- Snemanje spanja: Posnemite se ponoči s telefonom – pogosto je smrčanje in zaustavljanje diha očitno.
- Dnevni občutki: Če se zjutraj zbujate neprespani, imate glavobole ali zaspanost čez dan, je to rdeč alarm.
- Testi: Obstajajo vprašalniki (npr. Epworth Sleepiness Scale) za oceno dnevne zaspanosti, ki lahko nakazujejo tveganje.
ZAKAJ CPAP IN KIRURŠKI POSEGI NISO IZBOLJŠANJE, AMPAK ZAMOLČANJE VZROKA?
CPAP naprava* (prisilno napihovanje dihalnih poti) olajša lokalno obstrukcijo, vendar ne odpravlja glavnega vzroka — mitohondrijske disfunkcije, slabe cirkadiane signalizacije in motenj živčnega nadzora. Ravno nasprotno, dr. Kruse trdi, da povzročajo hipoksijo!
Kirurški posegi (odstranjevanje mandljev ali žrelnice) lahko odpravljajo simptom, ne pa tudi vzrok. Prvi so zaščitni elementi imunskega in limfnega sistema, zato je njihova odstranitev lahko škodljiva dolgoročno.
“Odstranjevanje imunskega tkiva zato, ker je vneto, ne da bi poskušal razumeti, zakaj je vneto, je slaba biologija in slaba fizika.”
*Klasično medicinsko razumevanje – CPAP (Continuous Positive Airway Pressure) mehansko “odpira” zgornje dihalne poti, da prepreči zaporo in posledično padec saturacije kisika. Zato se v kliničnih podatkih kaže izboljšanje simptomov spalne apneje.
A vendar, kaj se dogaja na kvantno-biološkem nivoju?
- Kisik ≠ energija
- Sam kisik še ne pomeni učinkovite oksigenacije celic. Da mitohondriji proizvedejo energijo (ATP), morajo elektroni in protoni teči usklajeno, kar je odvisno od cirkadianih signalov (svetloba–tema), magnetnega polja in vodne mreže (EZ voda).
- Če teh signalov ni, se dovajanje kisika lahko spremeni v oksidativni stres namesto v proizvodnjo energije.
- Prekomeren tlak = sprememba dihalne dinamike
- CPAP s stalnim pozitivnim pritiskom spremeni naravni negativni tlak v prsnem košu, ki ga dihanje ustvari za vstop zraka.
- To poruši variabilnost CO₂/O₂, ki je ključna za vazodilatacijo in sproščanje kisika iz hemoglobina v tkiva (Bohr efekt).
- Posledica: tkiva kljub “več kisika v krvi” dejansko ne prejmejo dovolj kisika → funkcionalna hipoksija.
- Motnja živčnega nadzora
- Naravno dihanje je usklajeno z vagusnim živcem, srcem in možgani (HRV, ritmični vzorci).
- CPAP vsili nenaravni tlak, kar dolgoročno zmanjša občutljivost živčnega sistema na CO₂.
- Telo “pozabi” lastno fino regulacijo dihanja → odvisnost od naprave, oslabljen avtonomni nadzor.
- Cirkadiana motnja
- CPAP zdravi simptom ponoči, a ne popravlja glavnih regulatorjev: jutranja svetloba, magnetno polje, redox stanje.
- Po Kruse: to pomeni, da vzrok ostaja, CPAP pa vzdržuje kronično hipoksijo na nivoju mitohondrijev, četudi pulzni oksimeter kaže normalen O₂.
Torej: CPAP tehnično zmanjša apneje, a hkrati lahko poveča tkivno hipoksijo, ker poruši naravno dihalno dinamiko in CO₂ ravnovesje, obenem pa ne odpravi primarnega problema – slabe mitohondrijske dihalne verige.
TRAJANJE APNEJE – STOPNJE NEVARNOSTI
- Apneja = prekinitev dihanja ≥ 10 sekund (pri odraslih).
- Pri otrocih se šteje že ≥ 2 dihalna cikla (ni nujno 10 sekund).
- Epizode lahko trajajo od nekaj sekund do več kot minuto.
Kolikokrat na noč?
- Odrasli s hudo apnejo imajo lahko 100–400 epizod na noč.
- Otroci s težjo obliko desetine do stotine epizod, kar močno vpliva na razvoj možganov, srce in učenje.
Tabela: Stopnje spalne apneje – odrasli vs. otroci
| Skupina | Trajanje apneje | Kriterij AHI (epizod/uro spanja) | Stopnje | Tipične posledice |
|---|---|---|---|---|
| Odrasli | ≥ 10 sekund | 5–14 blaga 15–29 zmerna ≥30 huda | Blaga, zmerna, huda | Dnevna zaspanost, povišan krvni tlak, aritmije, inzulinska rezistenca, depresija |
| Otroci | ≥ 2 dihalna cikla (lahko < 10 s) | >1 patološko 1–5 blaga 6–10 zmerna >10 huda | Blaga, zmerna, huda | Motnje rasti, težave s koncentracijo, hiperaktivnost, nočno močenje, srčno-žilne obremenitve |
SPALNA APNEA PRI OTROCIH — ZAKAJ JE NE SMEMO IGNORIRATI?
Otroška apneja ni “samo smrčanje”. Lahko povzroči vedenjske težave, zaostajanje v razvoju, nizko energijo, težave z učenjem in celo šibko rast. Pogosti vzroki vključujejo:
- Epigenetske spremembe zaradi nizkega materinega melatonina, svetlobe v nosečnosti in disbioze matere
- Slab tonus vagusa in dihalnih mišic, povezan s slabo cirkadiano signalizacijo.
- Ustno dihanje, ki pospešuje vnetje in pospešeno rast limfnega tkiva, kar vodi v povečane mandlje in adenoide.
- Slaba funkcija jezika in čeljusti, kar moti dihanje in povečuje tveganje za apnejo (tudi shiza, skrajšan frenulum.. ipd.)
Dihanje na usta – je ponavadi glavni sprožilec vnetja žrelnega tkiva
- Ustno dihanje ponoči → sušenje sluznic, bakterijska razrast, povečan vnos alergenov → povečani mandlji in žrelnica
»Če otrok ponoči diha skozi usta, je to znak, da njegovi možgani ne delajo prav.« (zaradi nizke energije)
Kateri so najboljši ukrepi za nočno dihanje na nos?
| Ukrep | Kako |
| Buteyko dihanje | Učenje otroka nosne respiracije |
| Nosni trak ponoči | Myotape ali drugi podobni (če so varni) |
| Vaje po metodi Alje Malis | Odlične za mišični tonus jezika, žrela, neba |
| Uporaba ustnih trainerjev | Jezik naj počiva na nebu ust – nevro-mišična krepitev |
KAKO SO ALERGIJE IN INTOLERANCE POVEZANE S SPALNO APNEJO?
1. Vnetje = znak mitohondrijske disfunkcije
“Alergije niso problem imunskega sistema. So znak, da mitohondriji ne proizvajajo dovolj energije, da bi telo ločilo med grožnjo in ne-grožnjo.”
- Če celice nimajo dovolj ATP-ja → imunski sistem se pretirano odzove tudi na neškodljive snovi (hrana, pelod, pršice).
- Vnetje → oteklina žrelnega in nosnega tkiva → zoženje dihalnih poti → spalna apneja.
2. Cirkadiana disfunkcija = alergije se poslabšajo ponoči
- Melatonin ponoči ni samo hormon spanja, ampak uravnava imunski odziv.
- Če je melatonin oslabljen (zaradi umetne svetlobe) → ponoči pride do večjega vnetja → večje težave z dihanjem → apneja.
KAJ POSLABŠA ALERGIJE (IN S TEM APNEO) PRI OTROCIH:
| Sprožilec | Posledica |
| Kravje mleko | Izrazito sluzotvorno – pogost sprožilec zamašenega nosu |
| Gluten | Povzroča črevesno prepustnost → sistemsko vnetje |
| Hišni prah/pršice | Večinoma ponoči → neposreden vpliv na dihanje |
| Umetna svetloba zvečer | Blokira melatonin → oslabi protivnetni odziv |
| EMF ponoči | Odpre krvno-možgansko bariero in poveča histamin |
| Aditivi v hrani | Barvila, konzervansi – pogosto sprožilci histamina |
Pogost sprožilec je lahko tudi dlaka ali koža domačih ljubljenčkov!
Podpora histaminske poti in detoksifikacije
- Vitamin C (naravni vir, npr. acerola)
- Kvercetin (v kapljicah, iz čebule ali dodatki, če nujno)
- Dobro prebavljanje
- Podpora jeter: topinambur, regrat, kurkuma
- Vaje za nosno dihanje + ustni trainerji (npr. FroggyMouth)
- Ustrezno svetlobno in EMF okolje + ozemljevanje
- Bioresonanca
MOŽNE POSLEDICE UPORABE MOMMOXA PRI OTROCIH
ORL specialisti se pri svojih ukrepih pogosto poslužuejo Mommox-a ali Nasonex-a, kortikosteroidnih nosnih razpršil.
Mommox (mometazon furoat) je kortikosteroid v obliki nosnega pršila, ki se pogosto predpiše otrokom pri kronični zamašenosti nosu, alergijah, povečanih mandljih, polipih, vnetju sluznice ipd.
Uporablja se kot lokalni protivnetni ukrep, vendar ni brez stranskih učinkov zlasti pri dolgotrajni uporabi ali če ne odpravimo vzroka zamašenosti (ustno dihanje, prehranske intolerance, zadržani refleksi, limfna zastoja itd.)
| Učinek | Kaj pomeni | Kdaj nastopi oz. pogostost |
| Tanjšanje sluznice | Sluznica nosu postane bolj občutljiva, suha, ranljiva | pogosteje pri dolgotrajni uporabi |
| Povratna zamašenost (rebound) | Po prenehanju uporabe se zamašenost vrne še huje | pogosto, če se uporablja > 3–4 tedne |
| Upočasnjena rast | Kortikosteroidi lahko vplivajo na linearno rast otroka | redko, a možno pri dolgotrajni rabi |
| Krvavitve iz nosu | Suhost sluznice povzroči drobne razpoke, krvavitev | relativno pogost neželeni učinek |
| Motnje spanja ali živčnosti | Vpliv na hipotalamus-hipofizno-adrenalno os | redko, a opaženo pri občutljivih |
| Zmanjšana lokalna imunost | Sluznica je manj odporna na bakterije in viruse | poveča tveganje za okužbe v nosu |
| Simptomatska odvisnost | Otrok se počuti odvisnega od pršila – brez njega ne diha | psihološka navada + fiziološki rebound |
POSEBNO TVEGANI OTROCI:
- tisti, ki že dihajo na usta (ker je osnovni problem nerešen)
- otroci s slabim vagusnim tonusom (živčna disregulacija)
- otroci s slabo limfno drenažo (povečana žrelnica, zamašena evstahijeva cev, alergije, pogosto slinjenje)
KRUSE, MEW, KAHN IN DRUGI O UPORABI KORTIKOSTEROIDOV:
| Avtor/strokovnjak | Stališče |
| Dr. Jack Kruse | Opozarja, da kortikosteroidi motijo svetlobni ritem, kortizol, zavirajo DHEA in melatonin |
| Dr. John Mew | Kritičen do farmakoloških rešitev brez biomehanske korekcije (jezik, čeljust, dihanje) |
| Dr. Sandra Kahn | “Farmakologija rešuje simptome, ne razvija funkcije” – vedno najprej jezik, dihanje, drža |
| Dr. Fellus | Uporaba je lahko dopustna, a vedno časovno omejena in podprta z vajami |
KDAJ JE MOMMOX (KRATKOROČNO) KORISTEN?
- pri akutni alergijski reakciji, da se ublaži vnetje
- ko je situacija prišla tako daleč, da otrokovo dušenje ponoči povzroča veliko večji stres, kot jemanje kortikosteroidov
- kot prehodna podpora med začetkom terapije (miofunkcionalne vaje, čiščenje prehrane, itd.)
Pomembno pa je, da starši vedo: MOMAX ne zdravi vzroka – le (začasno) zmanjša simptome, (Ki pa se lahko kasneje vrnejo v močnejši obliki, če niso naslovljeni dejanski vzroki).
KAJ POMENI KIRURŠKA ODSTRANITEV ŽRELNICE IN MANDLJEV?
1. To je simptomatski pristop, ne odpravlja vzroka.
“Cutting out the immune tissue that is reacting, instead of asking why it’s inflamed, is bad physics and bad biology.” – Jack Kruse
2. Mandlji in žrelnica so del limfnega in imunskega sistema
- Pri otrocih delujejo kot prva linija obrambe, še posebej v nosno-žrelnem prostoru.
- Kronično povečanje pomeni, da se telo bori s kroničnim dražljajem (najpogosteje: umetna svetloba, EMF, slaba prehrana).
- Odstranjena tkiva pogosto zrastejo nazaj (ker jih telo potrebuje.
- Brez njih se lahko povečajo težave v spodnjih dihalih.
- Dejstvo je, da žrelnica neha rasti pri okoli starosti šest let – takrat jo otrok lahko preraste.
ORL kirurški posegi pri spalni apneji
Kriteriji za poseg
Kirurgi (otolaringologi – ORL) se za operacijo odločajo, ko:
- je dokazana obstruktivna apneja (polisomnografija) in
- je vzrok anatomska ovira: povečane žrelnice (adenoidi), mandlji (tonsile), ali kombinacija.
- otrok ima: kronično smrčanje, pogoste vnetja, pogosta vnetja ušes (ogrožen sluh) motnje spanja, motnje rasti, vedenjske spremembe.
- pri odraslih: če konzervativno zdravljenje (CPAP, hujšanje, mioterapija) ne uspe.
Vrste posegov
- Adenoidektomija – odstranitev žrelnice (pogosto pri otrocih).
- Tonzilektomija – odstranitev mandljev.
- Adenotonzilektomija – odstranitev obojega (najpogostejši poseg pri otrocih z apnejo).
- Drugje pri odraslih: uvulopalatofaringoplastika (UPPP), redukcija jezika, operacije nosnega septuma, operacije čeljusti.
Kako ORL specialist pregleda žrelnico?
- Klinični pregled (brez kamere)
- Zdravnik oceni nosno dihanje: ali otrok diha čez nos ali usta.
- Pogleda nos in žrelo s svetilko in loparčkom.
- Ocenjuje tudi posredne znake: odprta usta, smrčanje, nazalni glas, pogosta vnetja ušes.
Ta metoda je hitra, a ni natančna – zdravnik vidi le posredno, kako se otrok obnaša, ne pa dejanske velikosti žrelnice.
- Endoskopski pregled (zlati standard)
- Izvede se s tanko fleksibilno kamero skozi nos (fibroendoskopija).
- Kamera pokaže dejansko velikost žrelnice in morebitno zaporo dihalne poti.
- To je najbolj objektivna metoda, saj pokaže razmerje med žrelnico in nosnim dihalnim prostorom.
- Rentgen nosno-žrelnega prostora (lateralna RTG slika)
- Včasih se uporabi, da se vidi, koliko prostora zaseda žrelnica.
- Danes se redkeje uporablja, ker je endoskopija bolj natančna in ne obremenjuje z rentgenskimi žarki.
Ali je klinična ocena dovolj za operacijo?
- Včasih da, še posebej če ima otrok tipične simptome (stalno dihanje skozi usta, smrčanje, pogoste okužbe ušes, izguba sluha).
- Vendar pa se resna indikacija za kirurški poseg običajno postavi šele po endoskopskem pregledu, saj ta pokaže objektivne dokaze o velikosti žrelnice.
- Samo na podlagi kliničnega vtisa (npr. »otrok diha na usta«) je tvegano operirati, ker so vzroki lahko tudi drugi (alergije, deviacija nosnega pretina, slab mišični tonus, intoleranca hrane …).
Torej:
- Endoskopija je najbolj zanesljiva metoda, običajno se naredi v lokalni anesteziji in je hitra.
- Klinični pregled je le orientacija, sam po sebi pa ni dovolj močan dokaz za operacijo.
Možne posledice
Pozitivne:
- zmanjšanje ali odprava smrčanja/apnej (ki je lahko začasne narave)
- boljši spanec in rast pri otrocih
- izboljšana koncentracija in vedenje
Negativne / tveganja:
- bolečina, krvavitev, okužbe, negativni odziv otroka na na estezijo
- brazgotinjenje in ponovno povečanje tkiva (pri otrocih se adenoidi lahko ponovno razvijejo)
- spremembe resonance glasu
- v veliko primerih ostane apneja → pomeni, da je vzrok tudi drugje (npr. čeljust, jezik, živčni nadzor).
Kdaj ORL predlaga vstavitev cevk?
Cevke se vstavijo v bobnič zato, da omogočijo prezračevanje srednjega ušesa in preprečijo nabiranje tekočine. To se naredi, kadar pride do:
- Ponavljajočih se vnetij srednjega ušesa (akutnih otitisov)
- če ima otrok več kot 3 okužbe v 6 mesecih ali 4–6 okužb v enem letu, kljub zdravljenju.
- Dolgotrajnega izliva (tekočine) v srednjem ušesu
- če se tekočina zadržuje več kot 3 mesece in povzroča izgubo sluha.
- Izgube sluha, ki ovira govor in razvoj
- ORL bo pogosto testiral sluh (audiometrija ali timpanometrija). Če se pokaže, da otrok slabše sliši zaradi kroničnega izliva, so cevke indikacija.
Povezava z žrelnico
- Povečana žrelnica lahko zapira Evstahijevo cev (povezava med nosom in srednjim ušesom).
- To povzroča slabo prezračevanje ušesa → tekočina → pogosta vnetja.
- Zato se pri otrocih pogosto naredi kombinirano operacijo:
- odstranitev žrelnice (adenoidektomija) in
- vstavljanje cevk, če so ušesa prizadeta.
Kako to izgleda v praksi
- Če ima otrok samo dihalne težave → pogosto odstranijo samo žrelnico.
- Če ima še ponavljajoče vnetje ušes ali tekočino + slabši sluh → odstranitev žrelnice + cevke.
Kaj je dejanski vzrok?
Jezik, požiranje in Evstahijeva cev
- Evstahijeva cev (ki povezuje srednje uho z nosno-žrelno votlino) se odpira predvsem ob požiranju in zehanju.
- Glavne mišice, ki jo odpirajo, so m. tensor veli palatini in m. levator veli palatini – te pa se aktivirajo v sklopu normalnega vzorca požiranja.
- Če jezik ni v pravilnem položaju na nebu (slab vakuum, dihanje skozi usta, napačen vzorec požiranja), potem Evstahijeva cev ne dobi dovolj učinkovite stimulacije za odpiranje → zrak ne kroži → nastane podtlak → nabiranje tekočine.
Kaj se zgodi pri kompenzaciji z ustnicami in ličnicami?
- Otrok požira z “infantilnim vzorcem” → jezik potiska naprej ali navzdol, ustnice in ličnice prevzemajo delo.
- Ta vzorec NE aktivira optimalno mišic mehkega neba → Evstahijeva cev ostaja bolj zaprta.
- Posledica: večja možnost za kronične izlivi in ponavljajoča vnetja.
Povezava v praksi
Prav zato pri nekaterih otrocih niti operacija žrelnice ni dovolj – če jezik ne dela, se težave lahko vračajo.
Zato imajo otroci z ustnim dihanjem, nizkim jezikom ali neintegriranimi refleksi več težav z ušesi.
Ni le “mehanska ovira” (povečana žrelnica), ampak tudi funkcionalni problem mišičnega vzorca.
Preberi še članek ZAKAJ OTROK DOBIVA VNETJA UŠES – in pridobi brezplačni PRIRIČNIK! Preberi tudi več o vplivu trigeminalnega živca – Z napačnim dihanjem oviran razvoj trigeminalnega živca (V. možganskega živca) vpliva na delovanje evstahijeve cevi – cevi, ki izenačuje tlak in odvaja tekočino iz ušesa.
HOLISTIČNE REŠITVE — ZA OBNOVO PRAVILNEGA DIHANJA IN ENERGIJSKEGA RAVNOVESJA
- Znova vzpostavite svetlobni ritem
- Jutranja svetloba brez očal (10–20 min) za ponastavitev cirkadianega centra.
- 100% tema ponoči, brez svetlobe in Wi-Fi.
- Svetlobna terapija in hlajenje
- Rdeča in IR svetloba za podporo možganskemu deblu (npr terapevtska svetlobna kapa).
- Kratkotrajne hladne terapije (npr. obkladki), ki sprožijo NO signalizacijo in krepitev vagusa.
- Stimulacija vagusa in izboljšan redoks
- Pulsetto ali dihalne tehnike, dihanje z nosom in lastni CO₂ trening.
- Mišični trening in myofunkcionalna vadba
- Krepitev jezika, mišic žrela in orofacialna terapija, da se grlo ojača.
- Okoljski detox
- Odstranitev dihalnih dražilcev (suh zrak, alergeni, plesni).
- Dihanje molekularnega vodika (boljši redoks potencial, zmanjševanje hipoksije).
- Pitje vode brez težkega vodika (DDW)
SMRČANJE + SPALNA APNEJA: KAJ SE DOGAJA?
Smrčanje = vibracija tkiv ob turbulentnem dihanju med spanjem
- Zgornje dihalne poti (jezik, mehko nebo, tonzile) oslabijo → pretok zraka povzroča vibracije
- Znak, da dihaš skozi usta (ne nos) in da tonus mišic v spanju pade
- Če to traja dalj časa → vodi v delne ali popolne zapore dihalnih poti = obstruktivna apneja
ZAKAJ SMRČIJO IN IMAJO APNEJO PREDVSEM PREDEBELI ODRASLI?
Dr. Kruse razlaga apnejo in smrčanje kot mitohondrijski problem, ki je najbolj izrazit pri ljudeh s presnovnim sindromom.
1. PREKOMERNA TELESNA TEŽA = ZNAK MITOHONDRIJSKE DISFUNKCIJE
- Maščoba na vratu in prsih mehansko zmanjšuje pretok zraka
- A pomembneje: maščoba je vnetni organ, ki sproža citokine → slabši vagus → mišični tonus pade
- Ljudje z več maščobe imajo:
- Višji inzulin → nižji melatonin
- Zmanjšano CO₂ toleranco
- Nizek NAD+ → slabši ritem dihanja
- Višji inzulin → nižji melatonin
2. SPANJE V NAPAČNEM SVETLOBNEM OKOLJU
- Prekomerna modra svetloba → “uniči melatonin” → slabši mišični tonus v spanju
- Vpliva na živce, ki nadzirajo jezik, žrelo, diafragmo
- Smrčanje = signal slabega mišičnega nadzora + slabšega redoksa
3. NEVROLOŠKI VIDIK
- Pri spalni apneji vagus in glosofaringealni živec (IX, X) ne aktivirata ustrezno mišic – vse to je povezano z energijo v možganskem deblu (mitohondriji!)
Dr.Kruse: “If your brainstem is low on voltage, you snore. If it’s completely flat, you stop breathing.”
POVZETEK – ZAKAJ JE APNEJA POGOSTA PRI DEBELEJŠIH:
| Razlog | Vpliv |
| Presežek maščobe | mehanska zapora + vnetje → mišični tonus pade |
| Napačna svetloba (večerna modra) | slab melatonin = slab nadzor dihanja |
| Nizek ATP v možganih | dihalni center odpove (centralna apneja) |
| Slab cirkadiani ritem | moteno delovanje živcev, ki nadzirajo dihalne poti |
| Kronična vnetja | slab vagalni tonus, večja mišična ohlapnost |
| Nizek CO₂ + kisik | slab redoks = slabšanje funkcije mišic in signalov |
ALI JE SMRČANJE VEDNO SLABO?
Smrčanje = opozorilni znak:
- Če občasno (npr. pri prehladu, alkoholu) – ni nujno patološko
- Če redno + s prekinjanjem diha → OBVEZNO ukrepanje!
Zaključek
Spalna apneja je resen signal, da je nekaj osnovno narobe z energijo, ritmom in imunskim odzivom telesa — ne samo z dihalnimi cevnimi strukturnimi problemi. Rešitev ni zgolj maska ali kirurški poseg, ampak razumevanje, da se dihanje vrti okoli celostnega biološkega ritma, elektromagnetnega okolja in mitohondrijske energije.
PREDLAGAMO OGLED VIDEA Quantum Biology and Dentistry with Dr Jack Kruse
Razkriva, da je spanje, zlasti proces mielinizacije nevronov, tesno povezan z mitohondrijskim zdravjem in da motnje v teh procesih vplivajo na bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, ALS in multipla skleroza in Alzheimer.
Hkrati opozarja na škodljive učinke pretiranega dodajanja kisika pri poškodovanih mitohondrijih (CPAP naprave), kar je primerljivo z zapleti pri zdravljenju COVID-19 in spalne apneje. Prav tako izpostavlja, da ketogena dieta v določenih primerih lahko poslabša stanje mitohondrijev in s tem tudi spalno apnejo.
Dr. Jack kritično ocenjuje vlogo ortodontov, ki po njegovem mnenju pogosto delujejo predvsem zaradi estetskih razlogov in ne zaradi funkcionalne koristi pacientov, ter opozarja na škodljiv vpliv moderne tehnologije, elektromagnetnih polj in pomanjkanja naravne svetlobe na razvoj otrok, kar vodi v povečano potrebo po ortodontskih in kirurških posegih. Priporoča večjo vlogo splošnih zobozdravnikov kot skrbnikov zgodnje diagnoze in preprečevanja, hkrati pa zagovarja naravne metode, kot so izpostavljenost jutranji sončni svetlobi, vadba funkcionalnosti jezika, ter uporaba hladilnih tehnik za izboljšanje cirkulacije in mitohondrijske funkcije.
Dr. Jack Kruse je ameriški nevrokirurg in zobozdravnik, znan po tem, da povezuje kvantno biologijo, svetlobo, vodo in magnetizem z delovanjem človeškega telesa. Njegov pristop temelji na optimizaciji naravnih ritmov in izpostavljenosti okolju, da bi izboljšal zdravje, energijo in dolgoživost. Je avtor več knjig in izobraževalnih vsebin, ki izzivajo klasične poglede na prehrano in medicino.
Dr. Jack Kruse zagovarja, da “vse temelji na svetlobi, vodi in magnetizmu”, s tem ima v mislih, da so ti trije elementi osnovni gradniki delovanja biologije na kvantni ravni:
- Svetloba (sončna, umetna, spektri od UV do IR) deluje kot glavni “časovni in energetski signal” za celice, saj uravnava cirkadiani ritem, hormonsko delovanje in pretok energije v mitohondrijih.
- Voda v telesu (zlasti struktura vode v celicah, t. i. EZ-voda) ni le topilo, ampak aktivno sodeluje pri shranjevanju in prenosu energije, kar omogoča elektronski pretok in komunikacijo med celicami.
- Magnetizem (naravno Zemljino magnetno polje in magnetna interakcija v celicah) vpliva na orientacijo in gibanje nabitih delcev ter pomaga pri kvantni koherenci, ki je nujna za pravilno delovanje živčnih, mišičnih in imunskih procesov.
V Kruseovi filozofiji je kombinacija teh treh elementov “primarni operacijski sistem” življenja, prehrana in vadba pa sta le dodatni “programi”, ki ga podpirata.
KAJ NUDI VADBENA KLINIKA?
V Vadbeni kliniki iščemo temeljni vzrok težav – in hkrati že med potekom obravnave delamo tako na njegovem odpravljanju kot tudi na lajšanju simptomov.
Pri analizi in odkrivanju vzrokov:
- mehansko testiramo neintegrirane primarne reflekse,
- energetsko testiramo morebitne sprožilce težav, povezane z dihanjem, ki se lahko skrivajo v biofizikalnem okolju ali hrani.
Na podlagi ugotovitev pripravimo osebni načrt aktivnosti, ki lahko vključuje tudi sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Naš načrt aktivnosti običajno vsebuje:
- miofunkcijske vaje,
- postopke za integracijo refleksov,
- ustne pripomočke (npr. Myotape, FroggyMouth)
- Komplet vaj proti smrčanju + Paket Myotape obližev za osrasle
- tehnike za resetiranje vagusnega živca, izposojamo tudi Pulsetto
- protokole za prilagoditev okolja.
- Program o kvantnem življenjskem slogu SVETLOBNI DNK
Cilj je celostna podpora – od osnovnega vzroka do izboljšanja počutja in dolgoročnih rezultatov.
Podarjamo vam brezplačni Vodič za starše Zakaj so 5G, WiFi, Bluetooth in podobna sevanja škodljiva za razvoj otrok
Preberite še članek Kakšna je povezava med dihanjem na usta in povečano žrelnico, mandlji?
V nadaljevanju lahko dobite BREZPLAČNI TEČAJ, ki je sicer rezerviran samo za kupce MYOTAPE USTNIH OBLIŽEV za pomoč pri vzpostavljanju nosnega dihanja.
BREZPLAČNI TEČAJ Ali vaš otrok diha skozi usta (ali vi)?
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
