Kako dihanje na usta vpliva na demielinizacijo živčnega sistema?

O dihanju na usta, še posebej pri otrocih, smo že veliko pisali. Preveri:

  1. Vzroki in posledice dihanja skozi usta
  2. Tri razlogi zakaj otrok diha skozi usta in kako mu pri tem pomagati?
  3. Kakšna je povezava med povečano žrelnico, mandlji in dihanjem na usta?

Tokrat pa bomo preverili mehanizem vpliva na razvoj živčnega sistema še posebej živčnih ovojnic mielina, katerih primarna naloga je prenašanje signalov in.. O tem smo že nekaj govorili v članku zakaj nastane avtizem, ADHD

V nadaljevanju si bomo pogledali, kako dihanje skozi usta vpliva na de-mielinizacijo, ampak najprej razložimo, kaj to sploh je..

Klasično razumevanje mielina

Mielin je maščobna ovojnica, ki obdaja živčne celice (nevroni) in:

  • deluje kot izolator aksonov,
  • omogoča hitrejši prenos akcijskega potenciala (skozi t. i. skokovito prevajanje med Ranvierjevimi zažlebi).

To je tradicionalna, nevrološka razlaga, ki jo najdemo v učbenikih.

Dr. Krusova razširjena razlaga (biofizikalni model)

Jack Kruse trdi, da:

“Mielin ni samo izolator, temveč mehanizem za prenos protonov – torej vode, elektronov in protonov – kar vpliva na učinkovitost celičnih energijskih procesov, kot je ATP sinteza.”

Kaj to pomeni?

Povezava z ATPazo in energijo celic

  • ATPaze (kot je npr. mitohondrijska kompleks V oz. ATP sintaza) so encimi, ki izkoriščajo protone (H⁺), ki tečejo skozi mitohondrijsko membrano, da tvorijo ATP – glavno energijsko valuto celice.
  • Kruseov model pravi, da mielin ne deluje samo kot kabel za elektriko (akcijski potencial), ampak tudi kot tunel za protone – kar povečuje učinkovitost lokalne proizvodnje energije v živčnih celicah.

Zakaj to šteje v kvantni biologiji?

Kruse s tem nakaže, da:

  • živčne celice niso le električni prevodniki,
  • ampak kvantno usklajeni biofizikalni sistemi, kjer so elektroni, protoni in svetloba (svetloba = fotoni) tesno povezani.

Poudarja torej:

Energijska učinkovitost ne temelji samo na kemiji (kot uči klasična biologija), temveč tudi na biofizikalnih zakonih – še posebej prenosu protonov skozi mielin.

Sedaj pa si poglejmo povezavo z dihanjem na usta.. (1-3)

1. Ustno dihanje → kronična hipoksija

Dr. Kruse opozarja, da dihanje skozi usta zmanjšuje dovod kisika in dušikovega oksida (NO), pomembna za širjenje žil in zaščito živčnih vlaken. Posledično pride do:

  • mikrotubulne disfunkcije (glej spodaj),
  • oslabelega transporta znotraj živčnih celic,
  • in posledične demielinizacije (…)

Kaj so mikrotubuli?

  • Mikrotubuli so/je notranje ogrodje celice (citoskelet).
  • Izgledajo kot drobne cevke, narejene iz proteina tubulin.
  • V živčnih celicah delujejo kot “železnica”, po kateri se premikajo:
    • hranila,
    • signalne molekule,
    • mitohondriji,
    • odpadki.

Mikrotubuli v živčnem sistemu

V živčnih celicah (nevronih) so mikrotubuli ključni za:

  • transport nevrotransmiterjev (kemični prenašalci informacij),
  • gradnjo mielina (zaščitni ovoj okrog aksonov),
  • mitohondrijski transport (energija vzdolž živčnih poti).

Brez dobro delujočih mikrotubulov:

  • živčne celice ne morejo prenašati informacij pravilno,
  • mielinski ovoj se ne obnavlja,
  • nastane demielinizacija (podobno kot pri MS – multipli sklerozi).

Mikrotubulna disfunkcija: zakaj nastane?

Dr. Kruse opozarja, da hipoksija (pomanjkanje kisika) in pomanjkanje dušikovega oksida (NO):

  • oslabi energijsko oskrbo celic (mitohondriji ne morejo učinkovito delovati),
  • vodi v oksidativni stres (preveč prostih radikalov),
  • poškoduje tubulin – glavno beljakovino mikrotubulov.

Rezultat:

  • mikrotubuli se razpadejo,
  • celični promet se ustavi,
  • mielin se ne more graditi ali vzdrževati.

Morali BI biti izjemno pozorni na biološke pogoje, ki vplivajo na razvoj možganov – še posebej mielinizacijo, ki se najbolj intenzivno dogaja v prvih 3 letih življenja.


Kaj pomeni demielinizacija?

Mielin je kot izolacija živčnih kablov. Omogoča hiter prenos signalov po možganih in telesu.
Če mielin ne nastane pravilno, so posledice:

  • zakasnjena govorica, motorika, učenje
  • težave s pozornostjo, regulacijo čustev
  • večje tveganje za nevrološke motnje (npr. ADHD, avtizem, epilepsija)

2. Pomanjkanje NO (kot druga posledica dihanja na usta) vpliva na mielin

NO ni samo vazodilatator (širi žile) – sodeluje pri signalizaciji in obnavljanju mielinskih ovojev. Ko je NO deficitaren zaradi slabega dihanja (in potencialno drugih okoliščin, kot so EMF, stres), se struktura mielina podre.

3. Vpliv na mikrotubule

Dr. Kruse navedeno hipoksijo in nizke nivoje NO poveže z okvaro mikrotubulov – celičnih struktur, ki so ključne za prenos signalov in hranil vzdolž živcev. Brez mikrotubulov:

  • živčne celice ne morejo vzdrževati mielina,
  • pride do demielinizacije in nevroloških simptomov

Kaj najbolj vpliva na (slab) razvoj mielina?

  1. Hipoksija (premalo kisika)*
    → Do nje pride zaradi:
    • slabega dihanja (npr. dihanje na usta)
    • pomanjkanja gibanja zunaj
    • prenasičenega notranjega zraka brez prezračevanja

* Zakaj manj kisika? V skladu z Bohrovim zakonom potrebujemo določen delež ogljikovega dioksid (CO2), da kisik ‘pospremi’ v celice. zadostna količina CO2 pa se tvori samo, ko dihamo počasneje in manj, torej pri dihanju skozi nos. Kar poskusite nekaj minut globoko dihati skozi usta (kot na primer pri paničnem napadu). Boste imeli več kisika lai manj? Se vam bo začelo vrteti? Da. Ker na tak način možgani želijo opozoriti na nevarnost – premalo kisika. (Preveč kisika je v kroženju, a premalo ga pride na cilj – v celične mitohondrije). Zato se ob paničnem napadu, ko je prisotna hiperventilacija, pogosto pomaga z dihanjem v papirnato vrečko. To pomaga, da rekuperiramo delež CO2. Le ta pomaga ‘pospremiti’ kisik v celice in stanje se stabilizira. Pri klasičnem dihanju na usta sicer ni tako dramatičnega efekta, vseeno pa je prisotna kronična hipoksija – znižane vrednosti kisika. Seveda od tega ne umremo, živimo pa suboptimalno. To je še posebej pomembno za otroke, ki se še razvijajo in njihovi možgani morajo prejemati dovolj kisika.

  1. Pomanjkanje dušikovega oksida (NO)
    → NO omogoča prekrvavitev možganov in tvorbo mielina.
    → Zmanjša ga:
    • premalo sonca (UVB!)
    • premalo hoje bos, dotika narave
    • zobna pasta z fluorom in klorirano vodo (uničujejo oralni mikrobiom)
  2. Motena struktura mikrotubulov
    → Mikrotubuli so kot “notranji železniški sistem” za prenos snovi v celici.
    → Motnje nastanejo zaradi:
    • preveč umetne modre svetlobe
    • pomanjkanja DHA (omega-3 iz živalskih virov)
    • EMF obremenitve (Wi-Fi, telefoni, baby monitorji)*

*Vplivi elektrosmoga na dihanje na usta (oralno dihanje):

Vpliv elektromagnetnih polj (EMF)Kako vpliva na dihanje na usta
Aktivacija simpatičnega živčevja (fight-or-flight)Površno, hitro, ustno dihanje postane prevladujoče
Vpliv na možgansko-stebrične reflekseSlabša regulacijo jezika, ustnic in ustne zapore
Zmanjšana variabilnost srčnega utripa (HRV)Poslabša sposobnost telesa za umirjeno, nosno dihanje
Motnje spanja zaradi WiFi/4G/5GSpanec z odprtimi usti, spalna apneja pri otrocih
Celični stres (Ca2+ vstop, oksidativni stres)Spodbuja vnetje v nosnih prehodih in sinusih
Motnje limfne drenaže (zlasti ponoči)Povečanje zastajanja tekočine → zamašen nos
Vpliv na sinusePovečana občutljivost za plesni, alergene → več oralnega dihanja

Kruse v več člankih poudarja:

  • da termalni, svetlobni in kisikov signal vplivajo na celični citoskelet,
  • če pride do dolgotrajne disfunkcije (npr. ustno dihanje, umetna svetloba, slaba osvetlitev oči, premalo kisika) → mikrotubuli razpadejo,
  • in s tem centralni živčni sistem začne propadati → demielinizacija.

Kako torej podpreti mielinizacijo pri otroku? 

1. Zjutraj otroka pelji na sonce

  • Prvi obrok po soncu (ne takoj po vstajanju!)
  • Hodi bos, dotikaj se narave

2. Hrani možgane z DHA in holinom

  • Jajca, jetrca, maslo, sardine, losos, sardelice
  • Ne izpuščaj maščob – možgani jih nujno potrebujejo

3. Izklopi modro svetlobo zvečer

  • Ni risank ponoči
  • Namesto tega: rdeča lučka, pravljica, stik

4. Izogibaj se EMF v otroški sobi

  • Brez Wi-Fi ponoči
  • Brez baby monitorjev blizu glave
  • Telefon iz sobe (še posebej med spanjem)

5. Spodbujaj dihanje skozi nos

  • Nosno dihanje ponoči in podnevi
  • Če otrok diha na usta → takojšnja obravnava – glej spodaj

6. Hladna voda = dobra

  • Poleti se igrajte z mrzlo vodo
  • Plavanje v naravi
  • Ni treba “gretja vsega” – hlad spodbuja živčevje

POVZETEK

❝ Največji dar, ki ga lahko damo otroku, ni zaščita pred bakterijami ali kalorijami – temveč dober mitohondrijski signal, naravno svetlobo, pravo maščobo in svobodo gibanja. ❞
Jack Kruse (povzetek)


DIHANJE NA USTA PRI OTROKU – POSLEDICE

Dihanje skozi usta ni fiziološko normalno. Že nekaj mesecev takega dihanja lahko močno vpliva na razvoj možganov, obraza, spanja in vedenja.

FIZIČNE POSLEDICE:

  • Napačen razvoj obraza: dolg, ozek obraz, podprt bradni lok.
  • Napačna rast čeljusti in zob: križni ugriz, gneča, potreba po ortodontu.
  • Odprta usta in dolgi obraz (t.i. “long face syndrome”).
  • Slabše razvite dihalne poti: nosni kanali ostanejo ozki → še več težav z nosnim dihanjem.
  • Spanje z odprtimi usti → smrčanje, apneja.
  • Kronično zamašen nos, še posebej zjutraj.

RAZVOJNE POSLEDICE:

  • Slabši razvoj možganov (zlasti prefrontalne skorje).
  • Zmanjšana oskrba z dušikovim oksidom (NO) → manjši pretok krvi v možgane.
  • Povečano tveganje za ADHD, učne težave, hiperaktivnost.
  • Motnje koncentracije, čustvena disregulacija.

IMUNSKE POSLEDICE:

  • Več vnetij ušes, sinusov, žrela.
  • Slabše filtriranje zraka → več alergenov, bakterij v pljučih.
  • Pogostejši prehladi in bolezni.
  • ustni zadah, več kariesa

Kako pomagamo nazaj vzpostaviti nosno dihanje?

KAKO UKREPATI?

1. Spodbujanje NOSNEGA DIHANJA

  • Najprej moramo starši biti zgled in dihati skozi nos.
  • Uporabljaj igro: »Zapri usta kot konjiček«. (Konji dihajo samo skozi nos.)
  • Ponoči: nosno dihanje preveri med spanjem – če otrok diha na usta, je treba ukrepati!

2. Reševanje ZAMAŠENEGA NOSU

  • Naravno pršilo s fiziološko raztopino, koloidnim srebrom
  • Izogibanje alergenom, suhemu zraku – vlažilec zraka zvečer.
  • Preveri jezik (kratek frenulum) – lahko ovira pravilen položaj jezika in povzroča odprta usta.

3. MIOFUNKCIONALNA TERAPIJA

  • Nauči otroka »počivati« z jezikom na NEBU ust (to je ključno za oblikovanje čeljusti).
  • Zaprta usta, jezik na vrhu, zobje rahlo skupaj.
  • Vaje za jezik, vaje za odpornost na CO2, ustni pripomočki kot so Froggy Mouth, Myotape ipd

4. PRESOJA STROKOVNJAKOV

Če otrok redno diha na usta:

  • Otroški ORL: preveri mandlje, nosno pregrado.
  • Logoped/funkcionalni terapevt: za miofunkcionalno terapijo.
  • Kraniosakralni terapevt ali osteopat (če je prisotna napetost v obrazu ali vratu).
  • Na Vadbeni kliniki preverimo večino napisanega ali priporočimo ustrezne strokovnjake

KRATEK POVZETEK: KAJ STORITI?

UkrepZakaj?
Spodbujaj nosno dihanjeDušikov oksid, možgani, razvoj obraza
Vlaženje in čiščenje nosuProti zamašenosti
Trda hrana, pravilen ugrizZa mišice, čeljust, pravilno držo jezika
Miofunkcionalne vajeZaprtost ust, pravilna drža jezika
Preverba frenulumaČe je jezik nizek ali ne doseže neba
Spanje z zaprtimi ustiKakovosten spanec, hormon rasti

Za individualno obravnavo pišite na info@vadbenaklinika.si.


Več o FroggyMouth

Kako dihanje na usta vpliva na demielinizacijo živčnega sistema? S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?

Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?

Želim brezplačni posvet!