Devterij – skriti zaviralec energije v našem telesu

Uvod: ko »težka voda« postane del vsakdana

Večina ljudi še nikoli ni slišala za devterij, čeprav ga vsak dan vdihavamo, pijemo in jemo. Gre za težjo obliko vodika – izotop, ki v jedru poleg protona vsebuje še nevtron. Ta drobna razlika pomeni, da je devterij približno dvojno težji od običajnega vodika, kar spremeni njegovo obnašanje v vodi in bioloških procesih.

V majhnih količinah je devterij del naravnega okolja. Toda ko se zaradi sodobnega načina življenja v telesu začne kopičiti, postane tihi zaviralec našega zdravja – upočasnjuje mitohondrije, zmanjšuje energijo in pospešuje staranje.

Zato danes vrhunski biokemiki, zdravniki in biohackerji govorijo o novem parametru zdravja – deuterium management.
To je most med kvantno biologijo, prehrano, svetlobo in našim vsakodnevnim počutjem.

Kaj je devterij?

Devterij je težja oblika vodika, ki ima v jedru en proton in en nevtron – in prav ta dodatni nevtron spremeni njegovo vedenje v telesu. Čeprav se zdi razlika minimalna, ima na biološki ravni izjemno velik vpliv. Preveč devterija v celičnih mitohondrijih dobesedno “upočasni” energijsko proizvodnjo, saj večji atom otežuje vrtenje ATP sintaze – turbine, ki ustvarja energijo (ATP).

Zdravo telo zna devterij naravno filtrirati, toda sodoben način življenja – umetna svetloba, procesirana hrana, pitna voda iz vodovoda in kronično pomanjkanje sončne svetlobe – ta mehanizem poruši. Posledica je počasnejša presnova, več vnetij, utrujenost, neplodnost in prezgodnje staranje.

Zmanjšanje devterija pomeni vračanje k naravnemu ritmu: lokalna sezonska hrana, gibanje zunaj, spanje v temi, hladna terapija, sončna svetloba in pitje nizko-devterijeve vode (če je to potrebno). Cilj ni popolna izločitev, ampak ponovno vzpostavljanje biološke ravnovesne točke, kjer mitohondriji spet delujejo s polno močjo.

Voda, ki jo pijemo, vsebuje mešanico vodikovih izotopov: večinoma lahki vodik (protium, H), manjši delež pa devterij (D ali ²H).
Povprečna koncentracija v pitni vodi je približno 150 delcev devterija na milijon (ppm). To se zdi malo, a biološko je ogromno – ker vsak cikel ATP sintaze v naših mitohondrijih deluje na osnovi pretoka protonov (H⁺). Če se mednje vrine težji devterij, “turbina” ne deluje več tekoče.

Rezultat?

• Manj ustvarjenega ATP (energije)
• Več oksidativnega stresa
• Počasnejša presnova in regeneracija
• Zmanjšana celična komunikacija

Mitohondriji, ki so preobremenjeni z devterijem, dobesedno “zaspijo”.

Kako sodobno okolje poveča vnos devterija

Naravni svet ima svoje ravnovesje: voda, ki nastaja v rastlinah in v živih bitjih, ima nižjo vsebnost devterija – še posebej v hladnih, suhih območjih. A moderna civilizacija je to ravnovesje obrnila:

• Pitna voda iz vodovoda in plastenk pogosto vsebuje višje ravni devterija.
• Industrijska in tropska hrana (sadje iz daljnih krajev, procesirani izdelki) ima višjo vsebnost D.
• Pomanjkanje sončne svetlobe zmanjšuje naravno zmožnost telesa za filtracijo devterija preko mitohondrijev.
• Kronično ogrevanje, umetna svetloba in premalo gibanja znižujejo signal “naravne zime”, v kateri telo naravno kuri maščobo in zmanjšuje devterij.
  

To pomeni, da današnji človek živi v okolju, kjer je prekomeren devterij postal stalni spremljevalec kronične utrujenosti.

Kaj pa v naravi? Največ devterija je v:

• morski vodi (najbolj stabilen rezervoar),
• rastlinah C3 fotosinteze (zrna, stročnice, krompir, večina sadja),
• tropskem sadju

Znaki presežka devterija v telesu

Čeprav ga ne moremo neposredno občutiti, se presežek devterija izraža skozi številne subtilne (in kasneje zelo konkretne) simptome:

• Stalna utrujenost, kljub počitku
• Težave s koncentracijo in spominom
• Hladen občutek v telesu, šibka cirkulacija
• Motnje spanja, apneja, smrčanje
• Hormonsko neravnovesje (inzulin, leptin, ščitnica, spolni hormoni)
• Počasno celjenje in regeneracija
• Težave s težo (tako hujšanje kot nabiranje)
  

Mnogi simptomi, ki jih sodobna medicina obravnava ločeno, imajo v ozadju prav to — mitohondrijsko upočasnitev zaradi prevelike količine devterija.

Kje so glavne pasti devterija?

1. Sadje in sladkorji (fruktoza!)

Sadje vsebuje veliko vode in fruktoze → visok devterij
Fruktoza tudi moti delovanje leptina → dvojna past
Še posebej paziti: tropsko sadje, lubenice, grozdje, banane

2. Sokovi, gazirane pijače, rastlinski napitki

Vsi vsebujejo industrijsko vodo → zelo visok D
Še posebej nevarno pri jutranji hidraciji (rastlinsko mleko!)

3. Žita in škrobi

Rastejo v vodi → nabirajo devterij
Vključno z: kruh, testenine, riž, krompir, oves, kvinoja

4. Rastlinska olja

Soja, repica, sončnica, koruza → poleg vnetnih sprožilcev še devterijska bomba

5. Prehranski dodatki iz rastlin in sintetični dodatki

Npr. algni omega-3, rastlinski “proteini”, umetni multivitamini
Če niso testirani na vsebnost devterija → visok riziko

KJE JE DEVTERIJ NIZEK (LOW-D)? – Priporočena živila

Živalska maščoba in organi:

Goveji loj, maslo krav na pašni reji, ribje olje, jetra
Vsebujejo devterijsko izpraznjeno maščobo, kar je super za mitohondrije.

Divje ribe in morski sadeži:

Sardine, skuše, losos (divji), ostrige
Nizka raven devterija + bogati z DHA (pomaga pri njegovi izrabi)

Jajca (eko pašne reje)

Nizka vsebnost D, visoka hranilna gostota

Maslo, mast (goveja, račja, gosja)

Ključne za popravilo mitohondrijskih membran

Hladna voda iz čistih izvirov ali komercialna voda z nižjim devterijem

Voda iz višje ležečih predelov, ledeniška voda, ali DDW (deuterium depleted water) –.

Povzetek:

Največ devterija (nad 150 ppm): tropsko sadje, sladke pijače, žita, predelana hrana.

Srednje (145–150 ppm): krompir, jabolka, zelenjava, mleko, oreščki.

Nizko (130–140 ppm): meso, ribe, maščobe, kislo sadje.

Najnižje (118–125 ppm): MCT olje, maslo, ghee.

Kako zmanjšati devterij v telesu?

1. Naravna svetloba in cirkadiani ritem

Sonce je najmočnejši signal za mitohondrije. Jutranja svetloba aktivira gene, ki uravnavajo vodikove izotope in povečajo naravno proizvodnjo metabolične vode (voda, ki nastane v naših mitohondrijih med oksidacijo maščob – ta ima zelo nizko vsebnost devterija).

Prvi korak: izpostavi se jutranjemu soncu brez očal in zaščite. Naše telo najbolje predeluje devterij v poletnem času, a samo če smo izpostavljeni soncu. Takrat tudi lahko uživamo več sadja ali OH.

---

2. Hladna terapija (CT – Cold Thermogenesis)

Hlad krepi mitohondrije, ker spodbuja pretvorbo bele maščobe v rjavo, ki je energetsko bolj učinkovita. Ob tem se porablja maščoba – vir najnižjega devterija v telesu.

Svetujejo se kratki potopi ali hladni tuši 2–3x tedensko.

---

3. Hrana nizka v devteriju

Živalske maščobe, ribe, jajca, sezonska zelenjava in lokalni mlečni izdelki vsebujejo manj devterija kot sadje, žita ali tropski izdelki.
Jej lokalno, sezonsko, in v hladnem delu leta več maščob kot ogljikovih hidratov.

---

4. Pitje kakovostne vode

Naravni izviri iz gorskih, suhih območij imajo nižji D (pod 145 ppm). Obstajajo tudi komercialne nizko-devterijeve vode (DDW), ki se uporabljajo terapevtsko – vendar jih je smiselno vključiti šele, ko so osnovni bioritmi in prehrana urejeni.

---

5. Zmanjšanje umetne svetlobe in električnega stresa

EMF in modra svetloba ponoči porušita kvantno koherenco vode v celicah, kar poslabša izločanje devterija.
Nočni red: brez ekranov 1 uro pred spanjem, v spalnici naj vlada tema, tišina in hladen zrak.

Želiš izvedeti še več? 

Zakaj krave in živali instinktivno vedo, katero travo jesti?

Rastline proizvajajo sladkorje preko fotosinteze. Ti sladkorji imajo več devterija (težkega vodika), ker rastline v različnih pogojih (svetloba, vlaga, sezona) vežejo različno razmerje devterij/proti-vodik v svoje tkivo.

Slajša rastlina = več devterija, ker je devterij stabilnejši v vezi z ogljikom.

Živali imajo biološki instinkt, ki zazna, ali v določenem trenutku potrebujejo več energije (sladkorja, več devterija) ali bolj čisto gorivo (manj devterija, več maščob).

Primer: po telitvi krava lahko išče bolj sladkasto travo (več devterija → več hitre energije za mleko). Pozimi pa instinktivno išče bolj grobo, mastno hrano (manj devterija → več toplote, več maščob).

Živali še vedno poslušajo naravo, ljudje pa smo ta kompas izgubili.

---

Zakaj ima voda na ekvatorju več devterija?

Voda stalno kroži: izhlapevanje → oblaki → padavine → reke → oceani.

Na ekvatorju je več toplote in vlage, zato voda tam hitreje izhlapeva, vendar lažji vodik (H proti D) izhlapeva hitreje kot devterij.

Posledica: na ekvatorju ostaja več devterija v vodi.

Ko pa se vodni tokovi premaknejo proti polom, pride do frakcionacije – lažji izotopi (navaden vodik) gredo prej v paro in v sneg, zato snežnice, ledeniki in polarne reke vsebujejo veliko manj devterija (lahko tudi pod 120 ppm).

Zakaj je devterij sploh dober?

Če bi bil vedno škodljiv, ga evolucija sploh ne bi pustila.

Devterij je težji proton-nevtronski paket – ko se vgradi v molekule, spremeni njihovo vibracijo in stabilnost.

Prednosti:

V rasti (otroci, mladostniki, nosečnice, hitro rastoče rastline) je nekaj devterija dobro → omogoča hitro delitev celic.

Daje “težo” biološkim procesom, da niso prehitri in nestabilni.

Slabosti:

V odraslih mitohondrijih preveč devterija zamaši ATP-sintezo (ker protonski motor raje uporablja H kot D).

To vodi do manj energije, več oksidativnega stresa, hitrejše degeneracije.

Torej: otroci in rastoča bitja potrebujejo več devterija, odrasli za dolgoživost pa manj. Zato ločujemo med:

• rast → več devterija
  
• dolgoživost, mitohondrijska učinkovitost → manj devterija

ZAKLJUČEK

Razumevanje devterija ni le zanimiv znanstveni detajl – je ključ do našega biološkega ritma.

Kadar telo prejema preveč devterija (s sladkorjem, procesirano hrano, tropskim sadjem pozimi ali industrijsko vodo), začne delovati počasneje – kot motor z napačnim gorivom.
Pri otrocih to pomeni manj energije za rast, slabši spanec, dihanje na usta in upočasnjen razvoj živčnega sistema.
Pri odraslih pa vodi v kronično utrujenost, odpornost na leptin, hormonsko neravnovesje in prezgodnje staranje.

A narava ima rešitev: sezonskost, svetloba, voda in maščobe.
Ko jemo tisto, kar zraste v našem okolju, pijemo čisto izvirsko vodo, se izpostavljamo jutranji svetlobi in spoštujemo cirkadiane ritme, naše telo samo izloča presežek devterija.
Tako se aktivira notranji “Svetlobna DNK” – sistem regeneracije, ki združuje sončno energijo, vodo in maščobe v najčistejši obliki.

Prav zato vegetarijanstvo ni biološko smiselno v krajih, kjer tla pozimi zmrzujejo. Rastline v takem okolju naravno mirujejo, vsebujejo več devterija in manj svetlobne energije (fotonev), ki jih poleti shranjujejo v svojih strukturah. V zimskem času človek v teh geografskih širinah ne more dobiti dovolj energije iz rastlin, ker ni sončne svetlobe, ki bi pomagala razgraditi devterij iz ogljikovih hidratov.
V teh pogojih je naše telo evolucijsko prilagojeno na živalske maščobe in beljakovine – hrano z nizkim deležem devterija, ki omogoča, da mitohondriji še naprej proizvajajo čisto energijo tudi brez močnega sonca.
Zato velja preprosto pravilo kvantne biologije: kjer ni listja, ni smisla jesti rastlin. Več o tem..

V programu Svetlobni DNK učimo, kako z naravnimi metodami – svetlobo, sezonsko prehrano, mrazom, dihanjem, gibanjem in pravilno hidracijo – ponovno vzpostaviti to inteligentno ravnovesje.
Ker zdravje naših otrok in nas samih ni vprašanje genetike, temveč svetlobe, vode in energije, ki jih vsak dan izbiramo.

Za tiste, ki želijo iti še globlje, je na voljo Personaliziran kvantni protokol, zasnovan glede na:
– geografsko lego in svetlobne pogoje,
– hormonski in energijski profil posameznika,
– trenutno presnovno stanje (vključno z znaki presežka devterija),
– ritem spanja, izpostavljenost svetlobi in okoljske vplive.

Tak protokol združuje načela kvantne biologije, funkcionalne prehrane in praktične energijske regeneracije – z jasnimi koraki, kako obnoviti mitohondrijsko vitalnost in se uskladiti z lastno biološko svetlobo.

Znanje o devteriju lahko poglobiš z dodatnim PDF-jem o DEVTERIJU, ki je del programa Svetlobni DNK. Tam so tudi odgovori na vprašanja:

• Ali lahko merimo devterij v telesu in kako?
• Bi morala industrijska hrana imeti označeno vrednost devterija?
• Katero so svetovno prepoznani strokovnjaki na področju težke vode?

DEVTERIJ POD DROBNOGLEDOM PDF

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Komentar *

Ime *

E-pošta *

Spletišče

Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram.

Δ