- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Ali so krave, konji in srne res vegetarijanci – ali le naravni “maščobni jedci”?
Narava nima prehranskih ideologij
Ko človek govori o “čisti” prehrani, pogosto pogleda v naravo – in si reče:
“Če krava, konj in srna preživijo brez mesa, potem tudi jaz lahko.”
Toda narava ne razmišlja v kategorijah vegansko, vegetarijansko, mesno, etično.
Narava deluje biološko, ne ideološko.
Vsako bitje ima svojo mitohondrijsko logiko – svoj način, kako iz okolja pridobi svetlobo, vodo in energijo.
In ko to pogledamo natančneje, ugotovimo nekaj, kar večini ljudi popolnoma obrne logiko prehrane na glavo:
Krava, srna in konj so v resnici “notranji mesojedci”.
Konj, krava in srna niso “čisti vegetarijanci” v energetskem smislu
Res je, da ne jedo mesa – a to še ne pomeni, da živijo od rastlinskih beljakovin ali sladkorjev.
Njihov prebavni sistem je popolnoma drugačen od človeškega.
Prežvekovalci in kopitarji imajo več prekatov v želodcu ali izjemno razvito mikrobioto, ki s fermentacijo razgradi celulozo iz trave v maščobne kisline s kratko verigo (SCFA: butirat, propionat, acetat).
Te kisline nato absorbirajo kot svoj glavni vir energije.
To pomeni, da so v resnici presnovno odvisni od maščob, ki jih proizvedejo njihovi mikrobi iz rastlin.
Biološko gledano torej niso “vegani”, temveč notranji maščobni jedci – le da njihova mikrobiota dela maščobo iz trave.
Sezonska prehrana živali in devterij v travi
Tudi krava, srna ali konj pozimi ne jedo enake trave kot poleti.
Poleti je trava polna vode, svetlobe in sladkorjev — vse to pomeni več devterija, ker sončna svetloba in visoka temperatura omogočata večji delež “težje” vode (D₂O) v rastlinski masi.
Takšna hrana je lažja, hitreje razpoložljiva za energijo in primerna za obdobje, ko je v okolju dovolj UV svetlobe, da lahko organizem kuri glukozo brez posledic.
Pozimi pa se spremeni vse:
– trava izgubi večino vode in sladkorja,
– rastline “umrejo” in se dehidrirajo,
– v njihovi strukturi ostane manj devterija, ker je manj tekočine in več suhe, mineralne mase.
Zato tudi živali pozimi ne pridobivajo energije iz “sladkorne trave”, ampak iz suhih, vlaknatih delov in lastne fermentacije, kjer bakterije proizvajajo maščobne kisline z nižjim deležem devterija.
Tako se njihova notranja biokemija naravno preklopi na presnovo maščob z manj devterija – kar je isto, kar človek doseže s hladno izpostavljenostjo (CT) in sezonsko prehrano bogato z maščobami.
Z drugimi besedami:
Zima v naravi pomeni manj devterija.
Zato živali in ljudje, ki sledijo sezoni, pozimi spontano preidejo v bolj “mitohondrijsko čisto” stanje — počasnejše, a energetsko učinkovitejše.
Popolna usklajenost z okoljem
Krava, srna in konj živijo 100 % v skladu z naravo:
brez umetne svetlobe, brez oblačil, brez trgovin in brez tropskega sadja pozimi.
Njihova biologija je v popolni resonanci z naravno svetlobo, magnetnim poljem in sezonskimi ritmi.
Ko je dan kratek, se njihova presnova upočasni, apetit se spremeni, ritem spanja sledi soncu.
Njim ni treba razmišljati o “uravnoteženi prehrani” – narava to ureja sama..
Človek pa?
– Spi ob umetni svetlobi do polnoči.
– Dela v zaprtih prostorih brez sonca.
– Je mango in avokado sredi zime.
– Nosí plastiko in sintetiko, ki blokirata fotonski stik s kožo.
Zato človek pozimi nima več naravne sinhronizacije z okoljem – in za ohranjanje biološke energije potrebuje energetsko gostejšo hrano: maščobe, ribe, jajca, meso.
To ni stvar ideologije, ampak fizike svetlobe in mitohondrijev.
Razlika v mitohondrijski zasnovi
Prežvekovalci imajo:
- ogromno mitohondrijev v mišicah z nizko potrebo po glukozi,
- učinkovit sistem za recikliranje toplote iz fermentacije,
- stalen stik z zemljo (uzemljitev) in gibanjem, ki spodbuja elektronski pretok.
Človek pa ima:
- možgane z ekstremno porabo energije,
- živčni sistem, ki nujno potrebuje DHA iz morskih virov,
- fotonsko občutljivo mrežnico, ki za delovanje potrebuje svetlobo in maščobe.
Zato človek pozimi ne more optimalno delovati brez živalskih maščob, DHA in kakovostne proteinske sinteze.
Krava tega ne potrebuje, ker nima 86 milijard nevronov, ki bi neprestano streljali elektrone*.
*V naših možganih je približno 86 milijard nevronov (živčnih celic).
Vsak nevron komunicira z drugimi preko električnih impulzov – teh je lahko tudi več sto na sekundo.
Ti impulzi niso “tok” v smislu električnega kabla, ampak premikanje elektronov in ionov (natrij, kalij, kalcij) čez celične membrane.
Ko rečemo, da nevron “strelja elektrone”, gre za prenos elektronov skozi mitohondrije (v notranjosti celice), kjer nastaja ATP – energijska valuta. Če pa je v vodi in hrani preveč devterija (težkega vodika), ta proces postane počasnejši, ker devterij fizično zavira gibanje v verigi prenosa elektronov. Posledica: manj ATP, več oksidativnega stresa, počasnejše “streljanje elektronov” — kar pomeni slabši fokus, spomin, razpoloženje in regeneracija.
Ta blog je nadaljevanje blogov na temo devterija in enega o biološki smiselnosti vegetarijanstva, kjer tla zmrzujejo:
- Devterij – skriti zaviralec energije v telesu
- Voda ni le čista ali filtrirana – njena vrednost se meri v kvantni biološki funkcionalnosti
- Je v očeh narave veganstvo stvar etike in morale ali zemljepisne širine?
Zimska biologija: zakaj “travna dieta” pozimi ne deluje?
Srna pozimi preživi na zmrznjeni travi, ker njeni mikrobi proizvajajo energijo v obliki maščob.
Človek pa bi z enako prehrano izgubil toploto, hormone in mentalno jasnost.
Konj ne potrebuje DHA za vid in sinapse, človek pa jo mora vnesti iz rib ali živalskega vira, da ohrani kognicijo, vid in čustveno stabilnost.
In kar je ključno:
živali ne motijo svojega svetlobnega okolja – človek pa ga drastično. Preberi več o zastrupljenosti z modro svetlobo.
Zato ljudje v mrzlem in temnem delu leta ne moremo optimalno “kuriti” sladkorjev, ampak preklopimo na biološko zimsko prehrano – bogato z maščobami, kolagenom in DHA.
Konji in krave skozi leto ne jedo enake hrane — tudi trava ni enaka!
Čeprav na prvi pogled izgleda, kot da krava ali konj vse leto “je travo”, je to le površinski vtis. V resnici narava sezonsko spreminja sestavo rastlin, zato živali nikoli ne jedo enake hrane, tudi če je vir navzven isti.
- Poleti je trava bolj bogata s sladkorji (zaradi močne sončne svetlobe in fotosinteze)
žival dobi več hitre energije in nekaj “naravnega skladiščenja” za zimo - Jeseni trava postane vlaknasta, škrobna in manj sladka
priprava na preklop v zimski način - Pozimi živali jedo suho travo, seno, mah, podrast, liste in skorjo
to je hrana z nizko vsebnostjo sladkorjev, iz katere njihovi mikrobi proizvajajo več maščobnih kislin s kratko verigo (SCFA), glavni vir energije v mrazu
Torej narava živali pozimi ne hrani sladkorjev, temveč notranje proizvedene maščobe, nastale iz vlaknin.
To potrjuje osnovno načelo naravne biologije:
Pozimi nobena naravna vrsta ne živi na sladkorjih.
Narava ne potrebuje nutricionističnih smernic — njena presnova je sezonsko inteligentna. Mi pa smo to inteligenco izgubili, ko smo odklopili svoje življenje od svetlobe, okolja in ritma letnih časov.
Zaključek: Narava ni vegan, je ciklična
Vegetarijanstvo je lahko koristno v tropskem pasu ali poleti, ko je svetloba močna, dnevi dolgi in UV spekter aktivira presnovo glukoze in razbremeni devterij.
Toda v zmernem pasu – brez UV svetlobe, pri nizkih temperaturah in daljših nočeh – je to biološko neskladje, ne moralna izbira.
Narava nas uči, da se pozimi vračamo k gostejši svetlobi – tisti, ki je ujeta v maščobah, beljakovinah in ribjem olju.
Ne zato, ker bi “morali jesti živali”, temveč ker nas fizika tega okolja v to nežno sili.
Ko razumeš to logiko, vidiš, da krava in srna ne nasprotujeta tvojim prepričanjem.
Le kažeta ti, kako modra je narava – in kako daleč smo se od nje oddaljili.
Naša telesa niso ločena od narave – so podaljšek njenega ritma.
Ko se temu ritmu zoperstavimo – z napačno svetlobo, napačno vodo ali neustrezno hrano za letni čas – se začne motiti osnovna biološka komunikacija med svetlobo, mitohondriji in DNK.
Program Svetlobni DNK je ustvarjen prav zato:
da človeka vrne v koherenco z naravnimi ritmi svetlobe, temperature in vode.
V njem spoznaš, kako sezonsko uskladiti:
- Prehrano – da sledi naravni svetlobi in tvojim mitohondrijem,
- Svetlobo in temo – da se tvoj cikel hormonov, spanja in energije uskladi z dnevom,
- Mraz (CT) – da se aktivira notranje izgorevanje devterija in rjavo maščevje,
- Vodo – da tvoj celični tok postane prevoden in energijsko bogat,
- Ritem – da tvoje telo spet začne dihat z Zemljo.
Ko se ta sistem uravna, tvoje telo ne potrebuje več volje, da bi bilo zdravo ali vitko.
Zgolj sledi naravi – in vse se postavi na svoje mesto.
Če želiš, ti pripravimo tudi osebni Kvantni protokol –na osnovi tvojega biološkega profila, svetlobnega okolja, cirkadianega ritma in ciljev . klikni na povezavo in piši, da ustvarimo tvoj načrt za zimo.
Tako boš spet dihal/a, jedel/a in spal/a v skladu s svetlobo, ne proti njej.
OPOMBA ZA BRALCE! Ta zapis ni napad na veganstvo ali vegetarijanstvo. Namen je spodbuditi razmislek o biologiji, ekologiji in naravnih zakonitostih, ki uravnavajo življenje vseh vrst — ljudi in živali. Zavedamo se, da je industrijska reja živali pogosto izjemno kruta in etično nesprejemljiva.
Zato podpiramo prizadevanja za sočutnejše, sonaravne in lokalne pristope k pridelavi hrane ter spoštovanje vseh živih bitij. <3
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
