- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Zakaj se deklice danes začnejo prehitro rediti in prezgodaj razvijati?
V zadnjih letih vse pogosteje opažamo pojav, da se deklice stare 7–10 let začnejo nenadoma rediti, telesno dozorevati in čustveno prehitevati razvojne faze. Včasih se spremembe pojavijo v nekaj mesecih; kot bi telo nenadoma pospešilo proces, ki je bil prej stabilen. Ker to pri starših pogosto vzbudi zaskrbljenost in občutek izgube nadzora, želim v tem zapisu osvetliti širok spekter vzrokov, ki jih navajajo moderni nevrološki in hormonski pristopi, pa tudi pogledi Gaborja Matéja in šamanske tradicije.
Vsi se, čeprav iz različnih smeri, dotikajo istega jedra: telo in duševnost otroka se odzivata na pritisk sodobnega okolja, ki presega naravne zmožnosti uravnavanja.
1. Nevrološko ozadje po dr. Melillu: ko možgani dozorijo počasneje kot telo
Dr. Robert Melillo, strokovnjak za funkcionalni nevrološki razvoj, poudarja, da je pri številnih otrocih prisotna nevrološka nezrelost, ki vključuje:
A) Neintegrirane primarne reflekse
Refleksi, kot so ATNR, STNR, Moro in TLR, lahko ostanejo aktivni dlje, kot bi bilo optimalno. Ko ti refleksi niso integrirani, živčni sistem deluje bolj reaktivno, simpatični del (fight or flight) pa je kronično okrepljen. To neposredno vpliva na hipotalamus, možganski center za uravnavanje hormonov, apetita, energije in sitosti.
Kronični nevrološki stres signalizira telesu, da je okolje nepredvidljivo in da je hitrejše dozorevanje adaptivna strategija. Telo začne pospeševati hormonske poti, shranjevati energijo in spreminjati metabolizem.
B) Disbalans med možganskima hemisferama
Pogosto je prisotna prevlada ene hemisfere ali zaostanek v zorenju druge.
To vpliva na telesno koordinacijo, čustveno regulacijo in impulznost, kar se lahko izraža tudi v prehranskih navadah, iskanju hitre energije in manj stabilnem občutku sitosti.
C) Pomanjkanje vestibularne in proprioceptivne stimulacije
Premalo gibanja, nepravilni gibalni vzorci, veliko sedenja in senzorna preobremenjenost ovirajo zorenje možganskih struktur, ki nadzorujejo hormonsko stabilnost.
Ko telo ni dobro organizirano v prostoru, tudi hormoni težje sledijo naravnim ritmom.
2. Pogled dr. Krusea: cirkadiani ritem, leptin, svetloba in prehranska ura
Dr. Jack Kruse opozarja, da živimo v okolju, ki telesu podaja napačne signale o dnevu, noči, energiji in varnosti.
A) Preveč modre svetlobe zvečer
Zasloni in LED osvetlitev zvečer znižujejo melatonin, hormon ki uravnava spanje, regeneracijo in časovnico pubertete.
Zmanjšan melatonin je povezan s prezgodnjim hormonskim dozorevanjem.
Preberi, če je prisotna ‘zastrupljenost z modro svetlobo’.
B) Premalo jutranje naravne svetlobe
Jutranji UV in IR spekter pomagata telesu uskladiti hormonski “urni mehanizem”.
Otroci, ki zjutraj ne dobijo zadostne svetlobe, težje regulirajo apetit, energijo in presnovo.
C) Leptinska rezistenca
Leptin je hormon, ki možganom sporoča, koliko energije ima telo in ali je čas za rast, razvoj ali stabilizacijo.
Ob pogostih prigrizkih, sladkih zajtrkih, stalnem glukoznem nihanju in prehranjevanju v napačnem svetlobnem okolju (zvečer) pride do motene leptinske signalizacije, kar vodi v:
- povečanje apetita,
- kopičenje maščobe,
- hormonsko nihanje,
- prehitro pubertetno aktivacijo.
D) Prehranski vidik: premalo kvalitetnih maščob, preveč enostavnih OH
Veliko otrok danes zaužije premalo naravnih maščob, ki so ključne za hormonsko ravnovesje, delovanje možganov in celično hidracijo. Maščobe z DHA (ribe, jajčni rumenjaki, kakovostno maslo) gradijo možgane in stabilizirajo živčni sistem.
Hkrati pa večina otrok uživa preveč visoko-glikemičnih ogljikovih hidratov, pogosto večkrat dnevno in ob napačni svetlobi, ko se melatonin že dviguje.
To povzroča:
- inzulinsko rezistenco,
- večje nalaganje maščobe,
- pospešen estrogeni odziv.
Vse to pospeši razvoj, kar vidimo danes kot prezgodnjo puberteto.
Prehranski ritem otrok: sezonsko, cirkadiano in zakaj so pozimi zajtrki beljakovinsko-maščobni
Prehrana pri sodobnih otrocih ni pomembna samo zaradi “hranil”, temveč predvsem zaradi časovne signalizacije, ki jo daje telesu.
Otrokovo telo hrano bere kot informacijo o letnem času, svetlobi in energijskem stanju okolja.
Zato sta pomembna dva pola:
- Sezonska prehrana (kaj je naravno v določenem delu leta)
- Cirkadiana prehrana (kdaj jemo in s čim začnemo dan)
Obe dimenziji neposredno vplivata na: leptinsko signalizacijo, inzulin, občutek sitosti, stabilnost energije, hormonsko zorenje.
Zakaj pozimi NE kosmiči, rogljički, žemljice in sladki zajtrki
Pozimi je v naravi najmanj svetlobe, najmanj UV spektra in najmanj naravnih ogljikovih hidratov.
Če otrok dan začne s sladkimi ali škrobnimi živili, telo dobi signal, da je:
- poletje (visoka glukoza v naravi),
- veliko svetlobe,
- čas rasti in skladiščenja energije,
- čas estrogenizacije.
Zato visok OH zajtrk pozimi povzroči:
- več inzulina že zjutraj,
- hitre padce in dvige energije,
- hiter občutek lakote,
- kopičenje maščobe okrog trupa,
- moteno leptinsko signalizacijo,
- pospešeno hormonsko aktivacijo.
To je eden ključnih razlogov, zakaj so današnji otroci:
- stalno lačni,
- razdražljivi dopoldne,
- hitreje skladiščijo maščobo,
- prezgodaj zorijo.
Kaj pozimi torej DA – in zakaj?
Maščobno-beljakovinski zajtrki (primeri)
Pozimi telo potrebuje stabilnost, toploto, dolgotrajno energijo in signal varnosti.
To zagotavljajo:
- kakovostne maščobe (maslo, ghee, kokosovo olje, olivno olje, avokado),
- beljakovine (jajca, ribe, meso, skuta, grški jogurt),
- mineralno-bogata hrana.
Primeri zimskih zajtrkov, ki podpirajo hormonsko stabilnost:
- jajca na maslu + avokado ali kozja skuta
- omleta z zelenjavo na ghee
- sardine ali losos + kuhano jajce + olivno olje
- polnozrnata pita z jajcem in maslom (če otrok uživa gluten – raje redkeje)
- polnozrnja toast + maslo + jajce (bolj kot sladkorni namazi)
- topljeni kozji sir + sezonska zelenjava
- jajce “na oko” + domača pašteta (brez aditivov)
Otrok naj pije:
- toplo vodo,
- nesladkan čaj,
- nikakor pa ne sokov, kakava iz mešanic, instant napitkov ali sladkih jogurtov.
Zakaj to deluje:
- stabilizira inzulin
- podpre leptin
- omogoči jasen signal “zima”
- zmanjša lakoto vsaj do kosila
- umiri živčni sistem
- prepreči razpoloženjska nihanja
- zmanjša potrebo po sladkem popoldne
- preprečuje kopičenje visceralne maščobe
- umirja hormonske osi (HPA, HPG)
Kaj pa OGLJIKOVI HIDRATI? Ali so res problem?
Ne – problem je čas in količina, ne obstoj OH kot takih.
Pozimi naj bodo:
- manj pogosti,
- raje zgodaj popoldne, ne zjutraj,
- iz virov: krompir, buča, ajda, kvinoja, kislo zelje, zelenjava.
OH v temi → telo misli, da je poletje v temi → hormonski kaos.
OH v prvi polovici dneva → signal rasti in estrogenizacije.
Kaj pa poleti – zakaj je takrat zgodba drugačna?
Poleti so:
- UV žarki visoki (urejajo inzulin),
- naravi OH v izobilju (sadje),
- telo programirano za hitrejšo presnovo.
Zato poleti otroci tolerirajo:
- več sadja,
- več OH,
- lažje zajtrke.
Pozimi pa je to biološki nesmisel, zato pride do težav.
Kaj še NE sodi v zimski zajtrk otrok (če želimo hormonsko stabilnost)
- kosmiči (ovseni, čokoladni, napihnjeni, instant)
- smutiji iz sadja (pozimi – NE, ker sladkor + mraz + tema = stres)
- rogljički, kifeljčki, čokoladne štručke
- bel kruh z marmelado
- sladki jogurti
- toast + nutella, med, čokoladni namazi
- industrijske in proteinske ploščice
- otroške čokoladne napitke
- müsli z mlekom
- vsaka oblika sladkanih pijač
To niso “prepovedane” stvari – a so neprimerne za začetek zimskega dne.
Zavedati se moramo, da celotne prehrane otroka pogosto ne moremo popolnoma nadzorovati, saj pomemben del obrokov poje v vrtcu ali šoli. Prav zato pa ima zajtrk doma še toliko večjo težo. Je edini obrok, ki ga starši v celoti oblikujemo in z njim postavimo hormonski, presnovni in energijski ton celemu dnevu.
Tudi če otrok kasneje čez dan zaužije manj optimalno hrano, lahko kakovosten, maščobno-beljakovinski zajtrk naredi veliko razliko pri stabilnosti energije, apetita, razpoloženja in dolgoročnega hormonskega ravnovesja.
3. Pogled Gaborja Matéja: čustveni stres, občutek varnosti in telesna zaščita
Gabor Maté, avtor, ki se ukvarja z vplivom čustvene regulacije na telo, poudarja, da prehitro dozorevanje ni le telesni, ampak tudi psihološki pojav.
Po njegovem razumevanju otroški organizem pospeši razvoj, kadar:
- se sooča s kroničnim stresom,
- pogreša varnost, stabilnost ali prisotnost,
- čuti povečano odgovornost ali čustveno napetost v družinskem sistemu,
- prehitro prevzame vlogo “zrelejšega”.
Telo otroka se dobesedno zaščiti tako, da poveča maščobno plast, ki ima v psihobiologiji funkcijo varovalnega blažilnika.
Zrelejši videz otroka je včasih tudi strategija telesa, da se umakne iz občutka ranljivosti.
Maté poudarja tudi, da kronični psihični stres vodi v:
- višji kortizol,
- porušeno regulacijo apetita,
- iskanje hitre tolažbe v hrani,
- moteno hormonsko ravnovesje.
4. Šamanski pogled: modrost telesa, zaščita in prehodni procesi
V številnih šamanskih tradicijah se nenadna telesna rast ali kopičenje teže razlaga kot proces prehodnega varovanja.
Telo otroka začne graditi simbolni oklep, ko:
- energijski prostor ni dovolj stabilen ali zaščiten,
- otrok nezavedno nosi čustva drugih,
- družinski sistem prehaja skozi napetosti,
- otrok prehitevano vstopa v vlogo “čuvaja”, “poslušalca” ali “usklajevalca”.
Po tej tradiciji maščoba ni problem, temveč signal, da telo poskuša ustvariti mehek, topel prostor, v katerem je mogoče preživeti obdobje pritiska.
Prezgoji razvoj naj bi bil poskus telesa, da ustvari strukturo, ki zmore nositi več – tudi tistega, kar ni otrokova naloga.
Šamanski pogled je presenetljivo blizu sodobni psihonevroendokrinologiji, le da uporablja drugačen jezik.
Oba pravita isto: telo poskuša pomagati, ne sabotirati.
5. Tudi prisotnost hormonskih motilcev v vodi in hrani je resnična težava
Poleg nevroloških, svetlobnih, čustvenih in prehranskih mehanizmov igra pomembno vlogo tudi sodobna kemijska izpostavljenost, ki je danes neprimerljivo večja kot pred 20 ali 30 leti. V pitni vodi, embalaži, kozmetiki in industrijsko predelani hrani se nahajajo snovi, ki lahko motijo hormonsko signalizacijo otrok.
Med najpogostejšimi endokrinimi motilci najdemo:
- mikro ostanke kontracepcijskih hormonov v vodi
- estrogene iz farmacevtskih odtokov
- bisfenole (BPA in BPS) v plastiki in konzervah
- ftalate v embalaži in kozmetiki
- pesticide, ki delujejo kot xenoestrogeni
- težke kovine, ki motijo hormonske receptorje
- ostanke industrijskih kemikalij v predelani hrani
Pomembno pa je tudi to, da se veliko otrok redno srečuje z industrijsko pridelano hrano, ki vsebuje:
- ostanke hormonov, uporabljenih v živinoreji (določene države jih še vedno dovoljujejo ali regulirajo z velikimi tolerancami)
- ostanke antibiotikov, ki vplivajo na črevesni mikrobiom in s tem na hormonsko signalizacijo
- beljakovine in maščobe slabše kakovosti, ki ne podpirajo zdravega zorenja
Študije kažejo, da imajo otroci z večjo izpostavljenostjo endokrinim motilcem 6–12 mesecev prej začetek pubertete, kar nakazuje, da to področje vsekakor ni zanemarljivo.
Kakšne so dolgoročne posledice prezgodnjega razvoja za ženske?
Ko deklica vstopi v puberteto prehitro, to pomeni, da se hormonski sistem začne aktivirati v času, ko:
- možgani še niso dovolj zreli,
- živčni sistem še ni stabilen,
- telo še ni optimalno somatsko razvito,
- čustvena regulacija še ne zmore obdelovati takšne hormonske energije.
To ne pomeni, da bo imela v odraslosti nujno težave. Pomeni pa, da ima statistično večjo verjetnost, da bo njen hormonski sistem v življenju bolj občutljiv.
Najpogostejše možne dolgoročne posledice so:
1. Motnje menstrualnega cikla
Prezgojna aktivacija osi hipotalamus–hipofiza–jajčniki lahko vodi v:
- neredne cikle,
- anovulacijske cikle,
- hipersenzitivnost na stres,
- predolge ali prekratke cikle v adolescenci.
Včasih tak vzorec traja le nekaj let, vendar se lahko vrne v stresnih obdobjih odraslosti.
2. Povečana tveganja za PCOS ali PCOS-podobne slike
Zgodnje zorenje je pogosto povezano z:
- inzulinsko rezistenco,
- leptinsko rezistenco,
- več visceralne maščobe v otroštvu,
- hormonskim neravnovesjem v adolescenci.
Vse to lahko kasneje prispeva k PCOS ali k moteni ovulaciji.
3. Večja verjetnost nihanj razpoloženja
Če hormoni začnejo delovati v času, ko možganski prefrontalni korteks še ni dovolj zrel, lahko ženska kasneje v življenju doživlja:
- PMS intenzivnejši od povprečja,
- predmenstrualno tesnobo,
- občutljivost na spremembe v estrogen/progesteron razmerju,
- večjo odzivnost na stres.
To ni osebnostna lastnost, ampak biološka posledica časovne neskladnosti.
4. Težave z vzdrževanjem zdrave telesne teže
Ko se hormoni aktivirajo prezgodaj:
- leptin in inzulin se lahko nastavita na “obrambni profil”,
- metabolizem se lahko preusmeri v kopičenje energije,
- ženska kasneje lažje pridobiva težo kot vrstnice, ki so dozorele kasneje.
To NI krivda ženske, ampak nastavitev, ki se je zgodila v otroških letih.
5. Večja občutljivost na hormonske motilce v odraslosti
Če je telo že v zgodnjem otroštvu izpostavljeno endokrinim motilcem (plastika, voda, hrana, kozmetika, pesticidi) in hkrati prehitro vstopi v puberteto, je:
- hormonska os bolj občutljiva,
- odzivi na stres močnejši,
- zunanji hormoni lažje zmotijo delovanje receptorjev.
6. Hitrejša izčrpanost osi HPA (stresni sistem)
Prezgojna puberteta pogosto pomeni, da kortizol in adrenalin dolgo delujeta v “povišanem” stanju.
V odraslosti se to lahko kaže kot:
- adrenalna utrujenost,
- izgorelost,
- občutljivost na pomanjkanje spanja,
- težje obvladovanje kroničnega stresa.
7. Možna zgodnejša perimenopavza
Če se hormonski sistem “vklopi” prej, se pri nekaterih ženskah lahko tudi “izklaplja” prej.
Ne pri vseh – vendar je povezava v populacijskih študijah jasno vidna.
8. Globlja psihološka posledica: občutek, da telo ni varno
Gabor Maté in razvojni psihologi poudarjajo, da se prezgodnji razvoj pogosto pojavi kot adaptacija na stres.
Če otrok “dozori prej, kot bi želel”, lahko kasneje v življenju nosi:
- večjo odgovornost,
- težnje k perfekcionizmu,
- težave z mejami,
- občutek, da mora biti “vedno močan”,
- manjšo telesno varnost ali zaupanje v svoje telo.
9. Medgeneracijski vpliv: slabša mitohondrijska predispozicija za naslednjo generacijo
Prezgojna puberteta pomeni, da se jajčne celice začnejo aktivirati v času, ko telo deklice še ni optimalno biološko zrelo in ko je hormonsko okolje pogosto kaotično.
To je pomembno, ker se kvaliteta jajčnih celic – in z njo mitohondrijev, ki jih vsaka celica vsebuje – oblikuje že v otroštvu in adolescenci.
Zakaj je to pomembno:
- Jajčne celice vsebujejo največ mitohondrijev v telesu.
Ti mitohondriji se nato prenesejo izključno po materini liniji na naslednjo generacijo. - Če se jajčne celice razvijajo v okolju stresnih hormonov, inzulinske nestabilnosti, svetlobne disregulacije in kroničnega simpatičnega vzburjenja, je lahko njihova energijska kapaciteta manj optimalna.
- Mitohondriji so občutljivi na oksidativni stres, endokrine motilce, prehranske pomanjkljivosti (npr. DHA) in moten cirkadiani ritem.
Prezgodnja puberteta pogosto vsebuje kombinacijo vseh teh dejavnikov. - Posledično lahko ženska kot odrasla oseba prenese šibkejšo mitohondrijsko kapaciteto, kar pomeni, da so njeni otroci lahko bolj občutljivi na:
- presnovne disregulacije,
- hormonske motnje,
- nižjo toleranco na stres,
- hitrejšo izčrpanost,
- manj stabilno energijsko regulacijo,
- večjo verjetnost za razvoj alergij in senzoričnih občutljivosti.
Dr. Kruse to pogosto povzame takole:
“Puberteta, ki se zgodi prezgodaj, ni samo težava te generacije – je energetski zapis za naslednjo.”
To ne pomeni, da so posledice neizogibne.
Pomeni pa, da zgodnji hormonski kaos vpliva na mitohondrijsko biologijo, ki je temelj življenjske energije in se deduje izključno preko matere.
K sreči lahko ženske to mitohondrijsko funkcijo kasneje močno optimizirajo – z naravno svetlobo, DHA, stabilnim živčnim sistemom, hormonsko higieno in primerno prehransko strategijo.
Torej: predispozicija ni usoda, je pa signal, da je potrebno telo podpreti celostno.
Dobro je vedeti: nič od tega ni usoda.
Zgodnji razvoj ne določa prihodnosti.
Določa občutljivost, ki jo lahko ženska v odraslosti zelo dobro uravnovesi, če pozna svoje ozadje.
ZAKLJUČNE MISLI..
Čeprav je prezgodnje pridobivanje teže in zorenja pri deklicah v sodobnem času vse pogostejše, je to predvsem odraz neravnovesja med živčnim sistemom, svetlobo, prehrano, hormoni in čustveno varnostjo. Telo ne dela napak, temveč sledi svoji logiki nadzora, varnosti in preživetja. Ko deklici povrnemo občutek ritma, varnosti in podpore, se hormonska časovnica skoraj vedno spontano umiri.
Na Vadbeni kliniki pristopamo celostno.
Otroka opazujemo skozi:
- primarne reflekse, nevrološko zrelost in hemisferni razvoj,
- cirkadiani ritem, izpostavljenost svetlobi in spanje,
- prehranske vzorce, časovnice obrokov in kvaliteto maščob z DHA,
- dihanje, vagusni tonus in telesno varnost,
- psihosocialne vzorce, ki vplivajo na stresne hormone,
- energijski prostor otroka in družine ter podporne rituale.
S starši oblikujemo program, ki postopoma umiri živčni sistem, popravi hormonsko signalizacijo in telesu vrne občutek varnosti.
Ko telo začuti, da ima čas, ritem in podporo, se razvoj vrne na svojo naravno pot.
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
