- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Pupilni refleks kot okno v otrokov živčni sistem: kaj razkrije odziv zenic in zakaj ga na Vadbeni kliniki redno testiramo
Odziv zenic ob svetenju vanje s svetlobo je eden najpreprostejših in hkrati najmočnejših indikatorjev delovanja živčnega sistema. Čeprav se marsikomu zdi, da gre za medicinski ali nevrološki test, ga lahko ob pravilnem razumevanju uporabi vsak strokovnjak, ki dela z otroki, pa tudi starši. S tem preprostim testom dobimo vpogled v ravnovesje avtonomnega živčnega sistema, kakovost vagausne regulacije, integracijo refleksov, okulomotorno stabilnost, razvoj hemisfer in celo splošno mitohondrijsko energijo.
Na Vadbeni kliniki odziv zenic testiramo redno, saj se je izkazal kot izjemno zanesljiv kompas, ki pokaže, kako dobro je otrokovo telo povezano, koliko napetosti nosi, kako deluje parasimpatikus ter kako se njegov sistem odziva na dražljaje iz okolja, zlasti na svetlobo.
Posebno pomembno je to v današnjem času, ko so otroci – pogosto že od vrtca dalje – izpostavljeni prekomerni količini modre svetlobe (zasloni, LED-svetila, telefoni), kar pomembno vpliva na živčni sistem, moti cirkadiane ritme in upočasnjuje odziv zenic. Pupilni refleks zato ni zgolj nevrološki test, temveč tudi odraz “zastrupljenosti” s sodobnim svetlobnim okoljem.
Kaj pomeni, če se zenice počasi zožijo, ko posvetimo vanje?
Pri zdravem, dobro reguliranem živčnem sistemu bi se zenice morale hitro in odločno zožiti, ko oko zazna svetlobo. Če je reakcija počasna, zakasnjena ali neenakomerna, to skoraj vedno pomeni, da je parasimpatični živčni sistem prepočasen ali preobremenjen, otrok pa deluje iz simpatične aktivacije, ki spada v stanje alarma.
Da razumemo, zakaj do tega pride, si poglejmo tri ključne perspektive, ki se med seboj dopolnjujejo: dr. Melillo, dr. Kruse in delovanje vagusa.
- Melillo: neintegrirani refleksi, hemisferna neravnovesja in zorenje živčnega sistema
Dr. Robert Melillo opozarja, da reakcija zenic odraža delovanje desne hemisfere, ki je odgovorna za orientacijo, občutek ogroženosti in parasimpatično uravnavanje. Če je desna hemisfera šibkejša, se zenice zožijo počasneje. To vidimo pri otrocih z neintegriranimi primitivnimi refleksi, kot so Moro, ATNR, TLR ali STNR.
Ti refleksi močno vplivajo na držo glave, okulomotorne premike, vizualno stabilizacijo in odziv žilnih ter mišičnih struktur okrog oči.
Zato počasno reakcij zenic pogosto spremlja:
– napetost v vratu
– odprta usta
– slab tonus jezika
– nepravilne vzorce požiranja
– težave pri koncentraciji
– senzorično preobremenjenost
- Avtonomni živčni sistem: vagus kot temelj parasimpatikusa
Zoženje zenic je parasimpatična funkcija. Če zenice reagirajo počasno, se parasimpatikus ne vklopi optimalno. To se dogaja pri otrocih:
– ki dihajo na usta
– ki slabo spijo
– ki imajo kronične alergije ali vnetja
– ki živijo v stanju napetosti in stresa
– ki so pogosto bolni
– ki imajo povečano žrelnico ali blokado nosu
– ki so veliko na zaslonih
Dihanje na usta ima tu največji vpliv. Zaradi nižje saturacije, višjega notranjega stresa in napetega vratu je vagalni/vagusni ton slabši – in to se pokaže na zenicah.
- Dr. Kruse: mitohondriji, modra svetloba in retina kot baterija telesa
Kruseov pogled: zakaj je počasna reakcija zenic znak mitohondrijske šibkosti
Dr. Jack Kruse opozarja na nekaj, kar v klasični nevrologiji pogosto ni izpostavljeno:
retina je eden najbolj energijsko zahtevnih organov v celotnem telesu.
To pomeni:
- ima izjemno visoko gostoto mitohondrijev,
- porablja ogromno ATP,
- reagira neposredno na svetlobo,
- komunicira z možgani skozi retino-hipotalamično pot, ki uravnava cirkadiani ritem.
Če retina nima dovolj energije (slaba mitohondrijska funkcija), bodo signali, ki jih pošilja možganom, počasnejši, manj jasni ali nestabilni. Eden prvih pokazateljev tega je prav:
počasna reakcija zenic na svetlobo
Kruse to razloži takole:
1) Retina deluje kot “svetlobni senzor” za celotno telo
Skozi retino-hipotalamično pot svetloba neposredno vpliva na:
- budnost,
- melatonin,
- regulacijo hormonov,
- ritem vagusa,
- temperaturne cikle,
- stresni odziv.
Če retina ne prejema jasnega, močnega signala – ali ga ne zna učinkovito predati naprej – je celoten sistem “zamegljen”.
2) Slaba reakcija zenic = slab odziv retine
Po Kruseu je to pogosto:
- pomanjkanje DHA v očesnih membranah
- preveč modre svetlobe iz zaslonov
- premalo sončne svetlobe, zlasti jutranje
- izčrpani mitohondriji zaradi vnetij
- hormonska disregulacija
- oksidativni stres
- elektrolitska neravnovesja
V praksi:
otrok, ki je od jutra do večera izpostavljen LED-svetlobi → ekranom → notranjosti brez UV/IR, bo imel skoraj zagotovo oslabljen pupilni odziv.
3) Retina “pade iz ritma” in hipotalamus ne dobi jasnega signala
Hipotalamus (glavni dirigent hormonov) je popolnoma odvisen od svetlobnih informacij, ki jih prejme iz očesa.
Če je retina izčrpana, hipotalamus dela manj natančno – kar se pokaže na:
- spanju
- regulaciji stresa
- pozornosti
- vagalnem tonu
- imunskem sistemu
- razpoloženju
- energiji otroka
To je razlog, zakaj Kruse vidi pupilni refleks kot biomarker mitohondrijske energije.
4) Počasna reakcija zenic = sistem, ki ne more “preklopiti”
Hitro zoženje zenic pomeni:
parasimpatični sistem je sposoben takoj preklopiti.
Počasno zoženje pa pomeni:
– retina pošlje šibek signal,
– hipotalamus ga slabo obdela,
– parasimpatikus zamuja,
– otrok težje preide iz “alert” v “calm”.
To je razlog, zakaj otroci z upočasnjenim pupilnim odzivom pogosto:
- težje zaspijo
- se težje umirijo
- so bolj razdražljivi
- imajo bolj napet živčni sistem
- se slabše regulirajo
- slabše prenašajo svetlobo
- imajo več senzorične občutljivosti
Od katerega leta je test smiseln in kaj je normalno?
Pupilni refleks lahko kakovostno ocenjujemo od približno 3. do 18. leta.
Starost 3–6 let
Živčni sistem hitro dozoreva, a reakcija zenic bi kljub temu morala biti hitra in simetrična. Počasna reakcija tukaj kaže na prisotne refleksne vzorce ali senzorično preobremenjenost.
Starost 7–12 let
To je najzanesljivejše obdobje za testiranje. Počasna reakcija skoraj vedno pomeni nevrološko nezrelost, simpatično aktivacijo, ustno dihanje ali posledico zaslonskih navad.
Starost 13–18 let
Tu na odziv vplivajo hormoni, stres, motnje spanja in ogromna izpostavljenost zaslonom. Pupilni refleks je zato dober pokazatelj, koliko je najstnik v regulaciji ali v adrenalinski aktivaciji.
Kaj pomeni, če se ena zenica odzove počasneje kot druga?
To je pomemben nevrološki znak. Najpogosteje pomeni:
– hemisferno neravnovesje
– napetost v vratnih strukturah
– neintegriran ATNR ali TLR, ki povzročata nesimetrične vzorce glave in oči
– različni stopnji utrujenosti mitohondrijev v obeh očesih
– prekomerno kompenzacijo enega očesa (pogosto pri otrocih z ekranom dominira levo ali desno oko)
Asimetrija vedno zahteva dodatne teste.
ZASLONI IN MODRA SVETLOBA: Največji skriti vpliv na reakcijo zenic
Današnji otroci prejemajo:
– preveč modre svetlobe iz zaslonov
– premalo naravne jutranje svetlobe
– preveč umetne LED-razsvetljave
– svetlobo v napačnih delih dneva
Modra svetloba:
– oslabi parasimpatikus
– upočasni pupilni refleks
– zmanjša DHA v mrežnici
– oslabi mitohondrije
– moti melatonin
– povzroča kronično simpatično aktivacijo
Ko otrok uro ali dve pred spanjem uporablja zaslone, bo naslednji dan odziv zenic skoraj zagotovo počasnejši.
KAKO TE PODATKE UPORABLJAMO NA VADBENI KLINIKI
Pupilni refleks je le eden izmed več kot dvajsetih testov, ki jih vključimo v celostno oceno. Z njim ocenimo:
– vagalni ton
– hemisferno ravnovesje
– prisotne refleksne vzorce
– funkcijo retino-hipotalamične osi
– odziv na svetlobo
– vpliv zaslonov
– stresni status telesa
Na podlagi tega oblikujemo individualen program, ki lahko vključuje:
– vaje za integracijo refleksov
– vaje za uravnavanje simpatikusa / parasimpatikusa
– protokol za zmanjšanje zaslonov
– svetlobno higieno
– RLT protokole
– vaje za dvig jezika in ustno držo
– dihalne vaje (CO2 toleranca)
– buteyko elemente
– prehranske smernice za izboljšanje mitohondrijev, vključno z devterijem
Programi so prilagojeni otroku, njegovemu vedenju, starosti, kondiciji ter odzivu na testiranje.
KAKO LAHKO STARŠI TEST OPRAVIJO DOMA
- Vzemi telefon in odpri ročno svetilko.
- Sedi z otrokom v poltemen prostor.
- Otroku povej, naj pogleda daleč pred sebe.
- Posveti s svetlobo iz obeh strani, 15–20 cm od očesa.
- Opazuj:
– kako hitro se zenica zoži
– ali je reakcija simetrična
– ali zenica niha, poskakuje, ostaja široka
– koliko časa traja, da se spet razširi
Počasen, nesinhron, nihajoč ali neodziven refleks je znak, da živčni sistem potrebuje dodatno podporo.
Starši ta test lahko ponovijo večkrat tedensko in spremljajo napredek.
Kdaj NE gre za “počasno reakcijo zenic”, temveč za resen nevrološki izpad?
To so situacije, pri katerih zenice sploh niso odzivne in to zahteva takojšnjo medicinsko obravnavo.
Gre za povsem druga stanja kot funkcionalno upočasnjen refleks pri otrocih.
1) Poškodba možganov
2) Poškodba okulomotornega živca (III.)
3) Farmakološki vplivi
4) Komatozna in presnovna stanja
5) Prirojene motnje
Kratko vodilo: kako ločiti?
Počasen refleks (funkcionalno):
– zenica se zoži, a počasi
– reakcija je prisotna
– pogosto povezano z ustnim dihanjem, zasloni, vagusom, refleksi
– ni urgentno
Neodzivna zenica (nevrološko):
– zenica se sploh ne zoži
– velikost se ne spremeni
– močna asimetrija
– pogosto prisotni drugi nevrološki znaki
– urgentno stanje
ZAKLJUČNA MISEL
Odziv zenic je dragoceno orodje, ki nam v nekaj sekundah pokaže, kako se otrokovo telo odziva na svetlobo, stres, okolje, spanje in dihanje. Ni naključje, da je danes, v času zaslonov in prekomerne umetne svetlobe, ta test vedno pomembnejši. Pupilni refleks ne govori samo o očeh, ampak o celotnem živčnem in hormonskem sistemu ter o mitohondrijski energiji, ki poganja otrokovo rast, razvoj, učenje in počutje.
Na Vadbeni kliniki je ta test nepogrešljiv del celostne ocene. Ko ga povežemo z ostalimi testi (refleksi, dihanje, drža, vagus, vizualni sistem, orofacialne funkcije), lahko oblikujemo natančen in individualen program, ki otroku pomaga ponovno vzpostaviti ravnovesje in optimalno delovanje.
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
