- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Kdaj priraščen jeziček postane problem?
Skrajšana podjezična vez zavira jezik pri gibanju. Zakaj je to tako pomembno? Kako otroka jezik ovira ali podpira pri razvoju? Kako mu lahko pri tem pomagamo?
Preberite si, kaj smo o tem že pisali: Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Zakaj se nekateri otroci rodijo s priraščenim jezičkom?
Odvečno vezivno tkivo v korenu jezika je posledica odsotnosti apoptoze že v maternici. (Apoptoza je eden od tipov programirane celične smrti. Zanjo potrebujemo UV svetlobo, ki pa se lahko tvori tudi endogeno. Preberite več o vplivu svetlobe).
Vsak ima podjezično vez in je nujna, ne sme pa ovirati pravilnega gibanja jezika, ker:
- To negativno vpliva na dojenje (dolgi, neučinkoviti podoji, polivanje..)
- Vpliva na razvoj čeljusti in zobnega loka- ozko in visoko nebo (jezik ne more biti prisesan ali le delno na nebo)
- Vpliva na obliko obraza (podolgovat obraz, po navadi premajhna brada, podočnjaki, manj atraktiven obraz)
- Vpliva na širino oziroma pretočnost razvoja zgornjih dihalnih poti (oteženo ali glasno dihanje)
- Vpliva na govor
- Vpliva na razvoj telesne drže (zamik glave naprej, razvoj kifotične drže)
- Vpliva tudi na stresni odziv telesa (prvič, ker jezik s pritiskanjem na nebo stimulira vagusni živec in drugič, ker potencialno dihanje skozi usta sproža stresni odziv telesa preko plitvega dihanja in hiperventilacije)
Ker je prisesan jezik na nebo avtomatski sprožilec dihanja na nos, lahko povzroči dihanje na usta in z njo vso problematiko (VIDEO)
- Nočno smrčanje in spalne apneje (intervali brez dihanja – če predolgi nevarni za možgane + stresni odziv – kortizol)
- Povečani mandlji
- Povečana žrelnica (ali oboje skupaj) – včasih je težko ugotoviti ali je bila najprej povečana žrelnica ali najprej dihanje na usta
- Kronična vnetje ušes (ker vakuum jezika ne drenira eustahijeve cevi, povezave z ust z ušesi)
Pogosto se problematika skrajšane podjezične vezi, ki sicer ni ‘funkcionalno patološka’ prepleta s problematiko hipotonosti jezika, oralnih mišic in ali s prisotnostjo primarnih refleksov, kot so sesalni, babkin, ki bi morali izzveneti še predno otrok dopolni eno leto.
V tem primeru se da veliko pomagati z ustreznimi ustnimi pripomočki, kot je na primer FROGGYMOUTH in specifičnimi vajami. V nočnem času pa si v okviru omenjenega protokola lahko pomagamo z ustnimi obliži MYOTAPE.
V določenih primerih, ko je vez res problematična, pa otroka napotimo na prerez oziroma pregled k ustreznemu specialistu (tudi pri Aljini hčerki je bilo tako).
Primer slike desno (not so obvious) je lahko funkcionalno problematičen, ni pa nujno. V tem primeru se lahko poskusi najprej z vajami. Tudi prvi primer (levo na sliki) ni nujno vedno indiciran za poseg. Imamo res veliko različnih tipov skrajšav, anteriorne, posteriorne, kombinirane in v več stopnjah. Obstaja možnost, da se posteriorni del jezika vseeno dvigne na ustno nebo (in tam naredi vakuum), čeprav ima anteriorno vez (srčasti jezik). Potrebna je evlvacija.
V primeru, da se odločimo za poseg, je nujno potrebno delati izbrane vaje in masaže pred in po posegu. Največkrat pa intervencijo kombinirati še s kraniosakralnim terapevtom in logopedom.
Imamo pa potem še potencialno problematiko v pod-ustnični vezi (pod zgornjo ustnico), ki sicer ne ovira jezika, lahko pa povzroča druge nevšečnosti med drugim razmak med sprednjimi zgornjimi enkami.
Tudi svoji hčerki sem dala po nasvetu strokovnjaka (holističnega zobozdravnika) pri petih letih prerezat podjezično vez, namreč ob rojstvu tega ni nihče opazil, niti svetovalka za dojenje, pa čeprav sva imeli kar nekaj težav z dojenjem. En mesec sva morali trikrat na dan masirati in delati vaje (imam posnetek kako), ker sicer se lahko še bolj zaraste nazaj. To je bilo psihično in fizično veliko bolj zahtevno kot zgolj prerez jezička, ki je trajal le nekaj sekund in ni nič bolel (tretirani predel se je pošprical s protibolečinskim sredstvom). Zmerna bolečina se je pojavila zvečer oziroma naslednje jutro, a je hitro minila. Največji izziv so bile vaje in raztegovanje, saj se otrok hitro naveliča, zraven se pa še odvijajo vrtec – služba, drugi otrok.. Sedaj po dveh letih po posegu je še vedno prisoten razlog zaradi katerega smo se odločili za poseg. Ne morem sicer vedeti, točno kako bi bilo danes, če jezička ne bi prerezali, ampak sem 99% prepričana, da hčerka posega ni potrebovala. (Tako mi je rekel tudi drug strokovnjak že takoj po posegu.)
Menim, da se dotične frenotomije in frenolotomije priporoča več kot je potrebno. In menim, da jih je najbolje opravljati čim prej po rojstvu, ker dojenček potem z dojenjem opravi večino dela (masaže, raztegovanja..) in se tega ne zaveda. To je zgolj osebna zgodba s sporočilom, da se je dobro čim bolj prepričati (imeti morda mnenje dveh strokovnjakov), če je poseg res potreben oziroma (če ne govorimo o dojenčku) pri otroku najprej poskusiti s testiranjem in vajami. V veliko primerih je jezik kljub skrajšani podjezični vezi lahko zadostno gibljiv.
Spodaj avtoportret hčerke, izdelek v vrtcu. Opazite lahko kako je izpostavila jeziček in celo narisala prerezani del. Ta izkušnja se ji je res zapisala v dušo. Na nek način je bila ponosna, morda pa hkrati tudi obremenjena.
Tudi, če ima otrok ali oseba idealno podjezično vez, ima lahko VSE naštete težave, ki pa izvirajo iz drugih razlogov, ki povzročijo dihanje na usta in s tem nepravilno rabo jezika:
- alergije & intolerance (so rešljive)
- kronični prehladi (večkrat razlog v funkcionalno šibki levi možganski hemisferi) – povečani mandlji in žrelnica
- kronična vnetja (pogosto razlog v funkcionalno šibki desni hemisferi) – povečani mandlji in žrelnica
- prevelika obremenitev z elektro magnetnim ‘smogom’ & neustrezno svetlobno okolje (rešljivo)
- anatomski razlogi (lahko pomaga KST)
- šibek mišični tonus & slaba percepcija ustnega predela (rešljivo)
- dolgotrajna uporaba dude, stekleničke, sesanje prsta, pitje z bidonom na način sesanja, včasih tudi predolgo dojenje
- ujeta čustva
Vse to raziščemo in se pogovorimo o ustreznih ukrepih. Pišite nam na info@vadbenaklinika.si ali pokličite na 041660687.
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
