- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Je dolgoletno dojenje škodljivo za razvoj čeljusti in dihanja na usta?
Dolgotrajno dojenje (do 3. leta ali več) je danes precej razširjeno in ima lahko pozitivne in negativne učinke, odvisno od načina, trajanja in komplementarnih navad (kot so hranjenje z žlico, govor, nosno dihanje, položaj jezika ipd.).
Spodaj navajam pregled strokovnih mnenj različnih sistemov in avtorjev glede tega, kako dolgotrajno dojenje vpliva na:
- dihanje na usta
- požiranje in položaj jezika
- razvoj obrazne strukture
- primarni refleksi po 3. letu
Ni dvoma, da je dojenje ena najlepših in najkoristnejših poti za vzpostavitev intimne vezi med materjo in otrokom — obenem pa je čist biološki masterclass. To je tisti trenutek, ko telo ne nudi le hrane, ampak signalizira zdravje, imunost, razvoj možganov in pravilen fizični razvoj.
Zato je nujno, da razumemo, zakaj je dojenje najboljša izbira za otroka, predvsem glede na razvoj čeljusti, prebavil, dihanje in živčnega sistema:
- Med dojenjem otrok ne le pije, ampak oblikuje svoj jezik, mišice obraza in mehko nebo — to aktivno širi zgornjo čeljust in podpira pravilno nazalno dihanje.
- To mehansko vzbujanje čeljustnega in obraznega področja deluje kot naravna orotika—omejitev, ki se pojavi pri hranjenju s stekleničko, pri dojenju ne obstaja.
- Otrok, ki doji vsaj izključno 6 mesecev ali dlje, ima večjo verjetnost zdravega razvoja zobnih lokov, širšo palato in nižjo verjetnost ortodontskih težav kasneje v življenju.
Čeprav dojenje ni le hranjenje — je globoka evolucijska prednost — pa kljub temu mnogi starši naletijo na dileme zaradi dolgotrajnosti ali napačnih informacij. V nadaljevanju bloga bomo naslovili tudi to, kaj se lahko zgodi pri dolgotrajnem dojenju brez ustrezne oralne funkcije, ne kot kritiko, ampak kot priložnost za razumevanje okvirjev razvoja.
Poglejmo si, kaj menijo strokovnjaki.
1. Po dr. Kevin Boyd / Forwardontics
- Boyd podpira dolgoročno dojenje, če je funkcionalno → pomeni, da otrok med dojenjem uporablja jezik pravilno, zapira ustnice, in ima razvojno ustrezne prehranske navade.
- A opozarja: če otrok pri 2+ letih še vedno doji 5–10x dnevno, ne žveči hrane, diha na usta ali govori infantilno, to pogosto pomeni zastoj v razvoju oralno-facialnih funkcij.
Če se dojenje nadaljuje, naj ne nadomesti funkcionalnega hranjenja, žvečenja in govora.
Kaj meni, dr. Sandra Kahn, ustna in obrazna ortopedinja ter soavtorica pristopa Forwardontics skupaj z dr. Kevinom Boydom in dr. Johnom Mewom.
Pomembna dela:
- Jaws: The Story of a Hidden Epidemic (s Paulom Ehrlichom)
- Soustanoviteljica AAGO (Airway Aware Growth-Oriented Orthodontics)
- Močan zagovornik:
- zgodnjega prepoznavanja disfunkcionalnih dihalnih in jezikovnih vzorcev
- naravne obrazne rasti
- funkcionalnega dihanja in žvečenja
- zgodnjega prepoznavanja disfunkcionalnih dihalnih in jezikovnih vzorcev
Poudarja, da “dolgoročno sesanje ustvarja visoko nebo in retruzijo” → povezanost z dihanjem na usta in ortodontskimi težavami.
V knjigi Jaws piše:
“Če se jezik ne dvigne in ne stimulira neba, obraz ne raste naprej – ampak navzdol.”
2. Po dr. Johnu Mewu (ortotropija)
- Mew ne kritizira dojenja, vendar zagovarja zgodnji razvoj funkcionalne hrane (žvečenje surove zelenjave, trdega kruha, mesa).
- Če dojenje traja predolgo brez ustrezne stimulacije jezika in žvečenja, vodi v “visoko nebo”, odprta usta in šibek obrazni tonus.
Mew verjame, da:
- pravilna funkcija jezika in nosnega dihanja = ključ do pravilne rasti obraza
- dolgotrajno sesanje brez pritiska jezika na nebo vodi v dolgo, ozko čeljust → ustno dihanje
3. Po Buteyku / Patrick McKeown
- Dolgotrajno dojenje ni nujno problem, če otrok diha skozi nos in ponoči ne ima odprtih ust.
- Pogosto pa opazi, da otroci, ki dolgo sesajo:
- dihanje avtomatsko prestavijo v usta
- ponoči ne zaprejo ust
- ostanejo v “oralnem” dihalnem vzorcu, kar vodi v hipoksijo, slabšo CO₂ toleranco in nočno apnejo
- dihanje avtomatsko prestavijo v usta
Rešitev ni prekinitev dojenja – ampak funkcionalna preusmeritev otrokovega dihalnega sistema v nos.
4. Po dr. Felluse (ortodont, epigenetik, ENT zdravnik, profesor v Parizu, izumitelj FroggyMouth)
Dr. Gérard Fellus je eden največjih zagovornikov ortotropije in funkcionalne medicine v zgodnjem otroštvu.
Njegovo mnenje glede dolgotrajnega dojenja:
- Podpira dojenje kot naravni način stimulacije jezika, čeljusti in obrazne rasti
- Opozarja pa na nevarnost “nefunkcionalnega sesanja” po 18. mesecu starosti
- Če otrok sesalno doji, a ne govori, ne žveči, diha na usta, to postane disfunkcionalen vzorec
- Pravi, da se refleks sesanja podaljša → posledično se zadrži infantilni vzorec požiranja (tongue thrust)
- Če otrok sesalno doji, a ne govori, ne žveči, diha na usta, to postane disfunkcionalen vzorec
Fellus opozarja tudi na:
- zastajanje rasti zgornje čeljusti
- nosno dihanje kot primarni cilj
- nočno dihanje na usta kot tihi povzročitelj ortodontskih težav in apneje
Po njegovem naj se dojenje po enem letu dopolni z žvečenjem, nosnim dihanjem in učenjem jezika. Če otrok po dveh letih še vedno ne govori, ne žveči in ima odprta usta, je nujna funkcionalna obravnava.
POVZETEK: Dolgotrajno dojenje – DA, AMPAK:
| Pogoj | OK ali NE? | Zakaj |
| Dihanje skozi nos | OK | Ohranjen vagus, rast zgornje čeljusti |
| Jezik večino časa na nebu | OK | Naravni potisk proti nebu, širjenje |
| Dojenje 1–2x na dan kot vez | OK | V redu, če ostalo funkcionira |
| Ne govori, ne žveči, še doji | NE | Infantilni vzorci ostajajo |
| Usta stalno odprta, slini se | NE | Disfunkcija požiranja in limfne drenaže |
| Spi z odprtimi usti | NE | Apneja, kisik, rastni hormon |
Kaj svetujejo vsi strokovnjaki?
Nadaljuj dojenje, če je:
- redko
- otrok tudi žveči, govori, diha skozi nos
- jezik zna počivati na nebu
- refleks sesanja počasi zamenja refleks žvečenja in požiranja
Če otrok po 2. letu:
- diha na usta
- se slini
- ne govori / ne žveči
→ je priporočljivo zmanjševati dojenje in okrepiti funkcionalne terapije (Mew, miofunkcionalna, Buteyko, refleksi).
5. KAJ DR. JACK KRUSE PODPIRA GLEDE DOJENJA?
Dojenje = idealen epigenetski signal
Po Kruse-u:
- Materino mleko vsebuje cirkadiano-informirane biofotonične informacije (hormoni, DHA, voda z naravnim D/H razmerjem)
- Je prilagojeno ritmu dneva, letnemu času, celo UV-izpostavljenosti matere
- Programira mitohondrijski funkcijski status → boljša proizvodnja ATP in zmanjšan oksidativni stres
- Dojenček preko mleka »bere« stanje matere: leptin, kortizol, melatonin, vitamin D itd.
»Materino mleko je kvantno zdravilo – ampak le, če je mama zdrava, ozemljena, zunaj, živi v skladu z ritmom svetlobe.« – Jack Kruse
KAKŠEN PA JE NJEGOV POGLED NA DOLGOTRAJNO DOJENJE (po 1. letu)?
Kruse nima direktnega zapisa “dojenje po 2. letu je problem” ali podobno. Vendar njegovi indirektni argumenti kažejo:
Podpira:
- dojenje, dokler obstaja fiziološka in energetska potreba → ne emocionalna odvisnost
- pod pogojem, da:
- mati živi v svetlobno/kvantno ustreznem okolju
- otrok žveči, diha skozi nos, se normalno giblje in razvija
- ne povzroča regresije ali ustavitve v razvoju (govor, spanje, samozdravljenje)
Ne podpira (posredno), če:
- ima mati slabo mitohondrijsko zdravje → mleko lahko prenaša napačne signale
- otrok ostaja v »energijsko infantilnem stanju« → regresivna čustvena regulacija, slabši melatonin, zmeden vagus
- otrok zaradi pogostega nočnega dojenja ne spi v temi, ne vzpostavi lastne ritma melatonina
Kruse-ova opozorila pri “overattachment-u” (tudi prek dojenja)
Kruse pogosto govori o:
“Energetic drag between mother and child”
Če mati ni v optimalnem mitohondrijskem ali svetlobnem okolju, otrok “pije” njeno disfunkcijo.
To se lahko zgodi:
- če se dojenje uporablja kot tolažba ali pomiritev tudi po enem letu
- če otrok ne razvija samoregulacije spanja, prehrane, gibanja
Kruse verjame, da otrok:
“Mora čim prej postati lasten kvantni biološki sistem – avtonomen, prilagojen naravi, ne materi.”
Primer iz Kruse-ove skupnosti
V njegovih forumih in konzultacijah:
- je več mam, ki so dojile 2–3 leta
- Kruse jih nikoli ni kritiziral za dolgotrajno dojenje, ampak jih je opozarjal na:
- zajtrk na soncu (tudi za mame in dojenčke)
- izpostavljenost naravni svetlobi ob dojenju
- elektrosmog med nočnim dojenjem (EMF, wi-fi, pametne posteljice, pametne varuške)
- DHA, CT, grounding → da mleko ostane kvantno zdravo
Kako so se dojili otroci lovcev-nabiralcev (H/G)?
Na podlagi raziskav (npr. Weston Price, Yale HRAF, etnografija Hadza, Kung, Aché, Inuiti, Aboridžini itd.) vemo:
Trajanje dojenja pri H/G kulturah:
- V povprečju: 2.5 – 4 leta (včasih do 5 let)
- Vendar: redno žvečenje se začne že pri 6–9 mesecih
- Otrok ni dojil non-stop, ampak v ritmičnih, funkcionalnih intervalih
- Hitra uvedba trde hrane (meso, korenine, suho sadje) → zgodnja aktivacija žvekalnih mišic
Diha so skozi nos:
- Otroci v H/G skupnostih ne dihajo na usta, razen med jokom ali boleznijo.
- Dojenje poteka v pravilnem položaju (materinski trup pokončen, otrok v bočni fleksiji)
→ to spodbuja pravilen pritisk jezika na nebo.
Usta so ZAPRTA večino časa. Tudi pri spanju.
KLJUČNE RAZLIKE: Dojenje danes vs. pri H/G
| Vidik | H/G otrok | Sodobni otrok |
| Trajanje dojenja | 2–4 leta | 6–24 mesecev (ali več) |
| Žvečenje hrane | Zelo zgodaj, že 6–9 mesecev | Pogosto šele po 1. letu |
| Dihanje | Skoraj izključno nosno | Pogosto prehaja v ustno |
| Dojenje ponoči | Redko, otrok spi z družino | Pogosto dojenje ponoči za tolažbo |
| Položaj jezika | Naravno visok (nebo) | Pogosto nizek, neaktiven |
| Vpliv dude/plastenke | Ne uporabljajo | Pogosto dodatek |
ZAKLJUČEK: Kaj svetujejo Boyd, Kahn, Mew in H/G praksa?
Dolgotrajno dojenje = OK, če:
- jezik večino časa počiva na nebu
- otrok že žveči, govori in diha skozi nos
- ni odvisen od dojenja za tolažbo ali uspavanje
- otrok ponoči diha skozi nos in zapira usta
Dolgotrajno dojenje = lahko PROBLEM, če:
- otrok ima nizek položaj jezika
- ne žveči, slini se, diha skozi usta
- ima zadržane refleksne vzorce (rooting, Babkin, Sesalni)
- ni aktivacije mišic ustnic in jezika
MOŽNE POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA DOJENJA BREZ žvečenja, govora in nosnega dihanja:
1. Neintegriran refleks sesanja (infantilni vzorec požiranja)
- Dojenje temelji na refleksu SSB (suck-swallow-breathe)
- Če ni nadomeščeno z žvečenjem in zavestnim požiranjem, ostane dojenčkov vzorec → jezik gre ven ali dol, ne pa gor na nebo
- Lahko pride do tongue thrusting → otrok potiska jezik naprej pri govoru ali požiranju (v zobe)
2. Visoko, ozko nebo → slab nosni pretok
- Dojenje samo po sebi ne razvije dovolj lateralne širine maksile (zgornje čeljusti)
- Žvečenje (npr. trša hrana) ustvarja pritisk navzven
- Brez tega nebo postane visoko, osko, kar:
- zmanjša volumen nosne votline
- oteži nosno dihanje
- spodbuja dihanje na usta
- zmanjša volumen nosne votline
3. Slab položaj jezika v mirovanju
- Po Mew-u, Kahn in Boydu je začetek razvoja nosnega dihanja in obrazne rasti pravilen položaj jezika:
celoten jezik počiva na nebu, ustnice zaprte, dihanje skozi nos - Če otrok sesa 3–5x dnevno in večkrat ponoči → jezik ostaja nizek, šibek, neaktiven
- Ni mišične napetosti, ki bi potiskala čeljust naprej → obraz gre v navzdol-pozadi smer
4. Ustno dihanje → domino efekt
Če je:
- nebo visoko
- jezik nizek
- sluznica pogosto nabrekla (zaradi hrane ali vnetja)
potem otrok samodejno preklopi v ustno dihanje
To povzroči:
| Posledica | Učinek |
| Slaba drenaža limfe | Slinjenje, vnetja, večja dovzetnost za infekcije |
| Nizka CO₂ toleranca | Nemir, slab spanec, občutljivost |
| Vnetja srednjega ušesa | Slaba Eustahijeva drenaža (jezik ne odpira cevke) |
| Slabša kognicija | Kronična hipoksija (prenizek kisik) |
| Ortodontske deformacije | Open bite, overjet, cross bite, crowding |
5. Zakasnela integracija refleksov
Če je otrok dolgo dojen:
- pogosto ne integrira Babkinov refleks (pritisk na dlan sproži sesanje)
- ohranja rooting refleks (glava se obrača k dojki)
- ohranja oralne zrcalne vzorce → slab nadzor nad mimiko, govorom, žvečenjem
To vpliva na:
- govor (kasnejša artikulacija, slab govorni razvoj)
- hranjenje (izbirčnost, počasno uvajanje tekstur)
- dihanje (ustna odprtost = slab tonus okoli ustnic)
6. Slab razvoj mišic obraza in žvekalnih mišic
- Če otrok pretežno sesa in ne žveči:
- mišice čeljusti in ustnic ostanejo šibke
- obraz je lahko ozek, brez definirane linije
- prihaja do disfunkcionalnega griza (malokluzija)
- mišice čeljusti in ustnic ostanejo šibke
KLJUČNA RESNICA:
Dolgotrajno dojenje samo po sebi ni problem. Problem je, če ostaja edina ali glavna aktivnost v ustih, medtem ko:
- ni žvečenja, trganja, grizenja hrane
- ni nosnega dihanja
- ni funkcionalnega jezika (ne počiva na nebu)
- ni aktivacije vagusa in žrelnih mišic
- ni razvoja obraznih mišic in simetrije
KDAJ JE DOLGOTRAJNO DOJENJE FUNKCIONALNO?
| Pogoj | OK? | Zakaj |
| Otrok žveči večino hrane | DA | Aktivira mišice, razvija nebo |
| Jezik večino časa na nebu | DA | Pritisk proti širjenju zgornje čeljusti |
| Dihanje skozi nos (tudi ponoči) | DA | Omogoča dostop kisika, tonus in spanec |
| Dojenje 1–2x na dan (ne za tolažbo) | DA | Vez, pomirjanje, brez funkcionalne regresije |
| Ustnice zaprte čez dan | DA | Tonus, razvoj mimike |
| Govor se razvija normalno | DA | Kaže, da so možgani in ustna motorika aktivni |
KDAJ POSTANE DOJENJE NE-FUNKCIONALNO?
| Simptom | Posledica |
| Dihanje skozi usta | Visoko nebo, slab vagus, vnetja |
| Stalno slinjenje | Slab tonus ustnic, odprta usta |
| Nočno dojenje vsako uro | Neintegrirani sesalni vzorci, slab spanec |
| Malo ali nič trde hrane | Slab razvoj mišic, zobje izraščajo preveč utesnjeno |
| Pozen govor | Slaba artikulacija, nerazvit fonemni sistem |
| Odprt ugriz (open bite) | Sesanje jezika, retruzija, ustno dihanje |
KAJ SE ZGODI, če se otrok ne doji predolgo, ampak tudi PREMALO ŽVEČI?
Težava:
Čeprav ni dolgotrajnega sesanja, manjka drugi nujni del: žvečenje trde, nepredelane hrane, ki je ključno za:
- širjenje neba (maksile)
- razvoj mišic čeljusti in obraza
- aktivacijo vagusa, govora, slinjenja
- funkcionalen položaj jezika (gor na nebo)
Posledice:
- Nevtralno ali retrudirano nebo → zmanjšan nosni pretok
- Slab obrazni razvoj (nizek tonus, ozek obraz)
- Slab ugriz (ker zobje nimajo sil, da se pravilno postavijo)
- Zakasnjen govor in artikulacija
- Ustno dihanje, če ni dovolj mišičnega tonusa
Po Fellusu in Kahn: če ni dovolj žvečenja, se obraz razvija navzdol in nazaj.
Rešitev:
- Aktivno uvajanje mehko-trdih tekstur že po 6. mesecu (kuhana zelenjava, meso, korenine)
- Igra z grizali ‘z uporom’
- Aktivna stimulacija ličnic in jezika (MNRI, miofunkcionalno)
KAJ PA, ČE se otrok ni dojil (ali zelo malo) in je imel stekleničko in/ali dudo?
Pogosti razlogi:
- prezgodnji porod, težave z jezikom, mamin stres, bolečina, medicinski razlogi..
Težava:
- Steklenička spodbuja drugačen vzorec sesanja: kratki potiski, jezik ne gre proti nebu
- Duda pogosto povzroči:
- potisk jezika naprej ali navzdol
- odprt ugriz
- retruzijo čeljusti (spodnja gre nazaj)
- ustno dihanje (zlasti če otrok z njo zaspi)
- potisk jezika naprej ali navzdol
Posledice (dokazano v literaturi + klinično):
| Navada | Posledica |
| Steklenička | Nizek jezik, slab razvoj neba |
| Duda (po 6–9 mes) | Open bite, slaba simetrija, ustno dihanje |
| Spanje z dudo | Disfunkcionalna regulacija dihanja + slab vagus |
| Uporaba dude podnevi | Infantilizacija refleksov (rooting, Babkin) |
Po dr. Johnu Mewu in Kahn: “duda po 6. mesecu starosti pogosto ovira pravilen razvoj maksile in jezika.”
KAJ PA BUTEYKO?
- Steklenička in duda → nižja CO₂ toleranca, ker otrok zgodaj preide v ustno dihanje
- Zmanjšana diafragmalna aktivacija → slab vagus, več stresa, moten spanec
3. JE DUDA RES ŠKODLJIVA V PRVEM LETU?
Ne v celoti – odvisno od načina in trajanja.
KDAJ JE V REDU?
- Do 6. meseca starosti – za prehodno obdobje – pomirjevalni refleks
- Če je anatomsko pravilna duda (ploska, mehka, silikonska, simetrična, Locker up Pacifier)
- Če je otrok večino časa brez in duda ni ves ves čas na dnu ust
- Če se NE uporablja za spanec
KDAJ POSTANE ŠKODLJIVA?
- Po 6–9 mesecih, zlasti če:
- otrok z njo zaspi vsako noč
- je nenehno v ustih (tudi med igro, sedenjem)
- otrok ne žveči, ne govori ali se ne odziva z obrazom
- duda nadomešča čustveni stik, regulacijo ali govor
- otrok z njo zaspi vsako noč
Duda naj bo prehodni pripomoček, NE dolgoročen nadomestek dojenja ali bližine.
ZAKLJUČNA PRIMERJAVA
| Scenarij | Potencialne težave | Možne rešitve |
| NE doji dolgo + NE žveči | Slab mišični tonus, slab ugriz, ustno dihanje | Uvesti žvečenje, vajice, mio-stimulacijo |
| Samo flaška/duda | Visoko nebo, open bite, retruzija, ustno dihanje | Miofunkcionalna terapija, žvečenje |
| Duda v 1. letu, a zmerno | Običajno OK, če otrok diha skozi nos | Opazuj in postopoma opusti |
| Duda po 12. mesecu | Neintegrirani refleksi, motnje govora, griza | Ciljna odvajalna rutina |
| Ni žvečenja, ni dude, ni dojenja | Razvojno tvegan obraz, govor, požiranje | Potreben celosten razvoj ustnih funkcij |
POVZETEK:
- Duda ni ‘hudič’, a je časovno omejen pripomoček
- Steklenička ni naravni nadomestek dojenja, spodbuja disfunkcionalno požiranje
- Žvečenje = ključ do pravilne čeljusti, dihanja, govora
- Nosno dihanje + jezik gor + zaprta usta = zlata trojica obraznega razvoja
To je tipičen profil otroka, ki diha na usta in se mu posledično nepravilno razvija obraz, čeljust, dihalne poti, drža in to še ni vse. Dihanje na usta je znak nepravilno delujočih mitohondrijev – celičnih elektrarn!
Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?
Po opravljeni analizi stanja (iščemo dejanske vzroke), nato pristopimo multiplastno in se po potrebi poslužujemo še drugih strokovnjakov.
Združujemo tehnike in protokole vseh omenjenih strokovnjakov v kombinaciji s kvantno biologijo.
Pišite nam na info@vadbenaklinika.si
Preberite tudi blog Kako dihanje na usta vpliva na deminelinizacijo živčnega sistema?
S predanostjo napisala Alja Malis, specialistka za gibanje, dihanje in kvantni življenjski slog
