Posted on Leave a comment

Endometrioza – Kaj še lahko storimo v boju s to boleznijo?

Kaj je endometrioza?

 

Endometrioza je predvsem vnetna bolezen. Kot taka ima velik vpliv na imunski sistem in obratno. 

 

S tem, ko se krvavitve iz tkiva podobnega endometriju (celicam znotraj maternice) dogajajo izven maternice, torej (najpogosteje) v trebušni votlini in ne odtekajo iz telesa kot menstrualna krvavitev, sprožajo vnetne reakcije.

 

S tem ko se sprožajo vnetne reakcije iz tega ‘materiala’ nastajajo ciste (‘čokoladne ciste’), ki vedno bolj rastejo, vaskularizirajo in vežejo organe med seboj (nastajajo adhezije, notranje brazgotine).

 

To povzroča hude bolečine, omejuje gibanje notranjih organov in telesa. S tem ko je omejeno gibanje notranjih organov, so omejene tudi njihove funkcije, na primer polnjenje in praznjenje mehurja, praznjenje črevesja.. hkrati pa je omejeno gibanje celotnega telesa in porušena telesna drža. Bolečine zakrčijo mišice trebušne stene, medeničnega dna ter s tem dodatno omejujejo gibanje, omejujejo funkcije omenjenih organov in kar je najhujše – ustvarjajo nove vire bolečine.

 

Na sliki so prikazani zasevki endometrioze, ki so že postali ‘čokoladne ciste’ in zarastline – adhezije, ki posledično vežejo nase vsa tkiva v okolici, kar omemjuje gibanje, povzroča vnetja oziroma je posledica vnetij, povzroča bolečine in povzroča nove vire bolečin.

 

Pri tem je zelo obremenjen CŽS (centralni živčni sistem – možgani), ki se zaradi nenehnega sporočanja bolečine senzibilizira in ujame v nepovratno zanko sporočanja bolečin (tudi če teh ni, jih začne ustvarjati avtomatsko).

 

Iz teh razlogov je zelo težko prekiniti začarani krog bolečine.

 

Kateri so vzroki endometrioze?

 

Vzroki za endometriozo so neznani, vendar dandanes vemo, da ima (zametke za) endometriozo lahko že zarodek v maternici (najverjetneje kot izpostavljenost nosečnice toksinom kot je dioksin) ali pa do nastanka pride kasneje v življenju (najverjetneje) kot posledica izpostavljenosti prekomernim dozam estrogena (sploh sintetičnega), ki se nahaja v farmakoloških sredstvih, plastiki, vodi, kozmetičnih izdelkih, prehrani ipd. 

 

Nekateri strokovnjaki so mnenja, da k nastanku pripomore tudi preobremenjen imunski sistem (slaba prehrana, stres, zdravila, cepiva..) ali pa mehanične lastnosti našega sodobnega načina gibanja, na primer sključeno sedenje, preozka oblačila, kjer so notranji organi stisnjeni, se ne gibajo v ritmu gibanja trebušne prepone, kar pomeni tudi manjši dotok hranil, kisika in odvoz odpadnih snovi. 

Nedavne raziskave o človeškem mikrobiomu pa razkrivajo tudi drugačno sestavo sevov bakterij pri ženskah z endometriozo. To nam da lahko veliko misliti, če razumemo, kaj vse vpliva na sestavo črevesne mikroflore (prehrana, stres, gibanje, spanje, toksini iz okolja..).

 

Kateri so simptomi endometrioze?

 

Poleg hudih bolečin in bolečih menstruacij, ki se ne pojavljajo samo v predelu abdomna in medenice, ampak praktično kjerkoli po telesu, je za endometriozo značilno, da najverjetneje dobite namesto nje drugo diagnozo, kot na primer:

 

  • Intersticijski cistitis (kronična vnetja mehurja)
  • Sindrom razdražljivega črevesja (bolečine v spodnjem delu trebuha s spremljajočo drisko ali zapeko).
  • Vulvodinija, boleči spolni odnosi oziroma boleče medenično dno
  • Depresija
  • Kronična utrujenost
  • Bolečine v križu
  • Neplodnost

 

Kako se diagnosticira endometriozo?

 

V povprečju traja 7 let, predno ženska dobi pravo diagnozo. Diagnoza je možna samo preko biopsije, torej odvzema tkiva. Gre za invazivni poseg, čeprav ‘le’ laparoskopski.

 

Kot smo že omenili zgoraj, so posledice vnetij pri endometriozi ‘usodne’ za pojav kaskade novih virov težav in bolečin.

 

PRIMER NA MEHURJU: Zakrčene mišice, ki so nastale v reakciji na bolečino in adhezivno tkivo – zarastline, ki jih zlepljajo skupaj, spravijo mehur v neustrezno lego, hkrati mu preprečujejo optimalno krčenje in raztezanje (ter s tem  polnjenje in praznjenje) ter obenem še onesposobijo funkcionalno delovanje mišic medeničnega dna. Tako nastanejo težave z mehurjem bodisi boleča mikcija bodisi občutek neizpraznjenja mehurja bodisi izguba kontrole njegovega delovanja bodisi pogosta vnetja.

 

Ker imate težave z mehurjem, greste k urologu, ne k ginekologu. Endometrioza ne spada pod njihovo ‘okrilje’. Zato dobite diagnozo, ki ustreza eni od možnih diagnoz, ki jih poznajo urologi. Morda dobite celo antibiotik, začasno vam je celo bolje, na daljši rok pa slabše.

 

Kot tako hodite od specialista do specialista in dobite vsakič drugo diagnozo ali celo ostanete brez nje, na koncu’ se ugotovi’, da imate najverjetneje depresijo ali fibromialgijo.

 

Vaše življenje pa teče dalje, stanje se zaostruje, vi postajate (čustvena in telesna) razvalina in morda ste v tem času postali že neplodni.

 

Kako se spopasti z endometriozo?

 

Če ste ena izmed tistih ‘srečnic’, kateri so uspeli postavit pravo diagnozo, pa sedaj sledi najtežji del. Kako se je znebiti? Se to sploh da? Splošno znano je, da endometrioza ni ozdravljiva. Pa vendar..

 

Ginekolog vam pove za operacijo. Tako v Sloveniji kot tudi v Ameriki  večini primerov poseg pomeni ablacijo (zažiganje cist oziroma zasevkov), kar pomeni kar več kot 70% verjetnost ponovitve. Tak poseg je preprostejši, krajši in takega ponavadi krije zavarovalnica. Namesto ablacije se priporoča izrez endometrioznega tkiva.

 

Glede na dejstvo, da je endometrioza tako vnetna, kot estrogenska bolezen, katero spremlja nastanek adhezivnega tkiva, pa vam nihče ne svetuje ali pove, da lahko 

 

  • bolečine bistveno zmanjšamo
  • in telo bolje pripravimo na poseg (z večjim odstotkom uspešnosti)

 


Utrinek iz vadbenega videa programa Endometrioza, kjer preko preponskega dihanja v kombinaciji z masažo ‘povečamo gibanje notranjih organov in s tem zmanjšamo primež zarastlin ter zmanjšamo bolečine.

če naredite še sledeče:

  1. Spremeba prehrane (protivnetna in hormonsko usklajena)
  2. Izvajanje ustreznih vaj, ki zmehčajo zarastline
  3. Izvajanje ustreznih vaj, ki naučijo telo sprostiti zakrčene mišice in poravnati porušeno poravnavo zdrave telesne drže.
  4. Izvajanje ustreznih dihalno/meditacijskih vaj, ki pomirijo kronično razdražen CŽS

 

Želite izvedeti več?

 

Ta zapis je le kratek izvleček iz posebnega webinarja, ki smo ga pripravili, da vam pomagamo bolje razumeti to nadležno bolezen, ki pesti kar vsako deseto žensko. Pri tej bolezni žal ne gre drugače, kot da se ženska sama izobrazi in poduči o vsem, kar endometriozo napaja in o vsem, kar jo lahko umiri ali celo ‘uniči’. 

 

Vabimo vas, da si s klikom na spodnji gumb pridobite več informacij, saj jih ta zapis vsebuje le peščico in napoveste vojno tej bolezni.

 

Viri:

 

 

  1. https://www.youtube.com/watch?v=xz7lxHDGKyA
  2. Beating endo, Iris Kerin Orbuch MD, Amy Stein DPT
  3. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/endometriosis/symptoms-causes/syc-20354656
  4. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5894534/
  5. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26901277/
  6. https://obgyn.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1471-0528.15916
  7. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1240688/
  8. https://www.nijz.si/sl/dioksini-furani-in-pcb-v-zivilih-oziroma-hrani
  9. https://academic.oup.com/toxsci/article/70/2/161/1621651
  10. http://www.reprodukcija.si/?s=endometrioza
Posted on Leave a comment

Kako hrana vpliva na delovanje in razvoj možganov?

 

Vsi vemo, da nas slaba hrana (tako imenovana ‘junk food’, procesirana hrana) redi. Dandanes pa tudi vemo, da znatno vpliva na sestavo in delovanje črevesne mikroflore, katera upravlja z našim telesom (LINK). Koliko pa vemo o tem, kako naša vsakodnevna prehrana vpliva na delovanje naših možganov? Bodisi na njihov razvoj bodisi na kognitivni odklon.. in vse vmes?

 

Ogledali smo si dokumentarni film ‘Better brain health’ in vam pripravili izvleček.

 

Slaba hrana lahko dobesedno skrči naše možgane!

 

In vpliva na spomin!

 

Prve obroke hrane naši možgani prejmejo še pred rojstvom, v maternici. Tam so popolnoma odvisni od prehranske izbire matere.

 

Znanstveniki so sledili prehranskim navadam 23.000 nosečnicam in nato opazovali vedenje njihovih otrok starih od 18 mesecev do 5 let. Opazovali so njihovo emocionalno plat. 

 

Ugotovili so, da mame, ki so v nosečnosti jedle procesirano hrano (sladke in slane prigrizke ipd) so imele otroke z:

 

  • večjo agresivnostjo
  • večjo jezo
  • žalostjo, anksioznostjo, nočnimi morami

 

 

Ugotovili so, da prehrana nosečnice vpliva na mentalni razvoj otrok.

 

Prav tako je k temu prispevala prehrana otrok po rojstvu.

 

Procesirana hrana, z malo hranili, pod-hrani živčne celice oziroma možgane.

 

Poskuse so delali tudi na miših in prišli do enakih zaključkov.

 

Katero hranilo v hrani je najpomembnejše za naše možgane?

 

Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin, ki jih telo ne zna samo proizvesti, najbolj prizadene možgane – saj je 90% sive materije sestavljeno iz te maščobne kisline. (Najdemo v ribjem olju, mesu organov kot so npr jetrca, sezamovem olju, mandljih (brez lupine – zaradi lektinov )..)

 

Najbolj kritična obdobja za vnos omega 3 maščobnih kislin v življenju so: prenatalno, v otroštvu, v adolescenci, in v starosti, ko se začne odklon. Da sploh ne pride do odklona oziroma v čim manjši meri, pa jih moramo dovajati konstantno.

 

Prvo in najpomembnejše pravilo za optimalno delovanje možganov je – da se izogibamo pomanjkanju njegovih ključnih hranil – kot so omega 3 maščobne kisline, vitamin B3 (niacin)..

 

Poskusni hrčki, ki so bili hranjeni samo s koruzo, s pomanjkanjem vitamina B3, so pobili 80% svojih mladičev. Ko so jim dodali vitamin B3, so se začeli obnašati normalno in skrbeti za svoj naraščaj.

 

Ali lahko osiromašena prehrana tudi vpliva na agresivno vedenje ljudi?

 

Na Nizozemskem so izvedli raziskavo v osmih različnih zaporih. Določeni skupini zapornikov so tri mesece dovajali hrano polno hranljivih snovi (omega 3, vitamine in minerale). Potem so merili vpliv na njihovo vedenje. Merili so, kolikokrat so bili kaznovani. Primerjali so stanje pred vnosom hranil in stanje z zaporniki, ki niso prejemali prehranskih dopolnil. Število incidentov se je zmanjšalo kar za eno tretjino.

 

Ali vrsta hrane vpliva tudi na naše odločitve?

 

Hrana, ki jo jemo, oblikuje naše misli.

 

V drugi raziskavi so primerjali odločitve (možnost izbir med dvema opcijama – ena od opcij je bila bolj krivična druga manj) po zaužitju dveh različnih vrstah zajtrka. En tip zajtrka je vseboval več beljakovin, drug pa ogljikovih hidratov. Izkazalo se je, da je proteinski zajtrk vplival na izbiro sebi bolj nepravičnih odločitev. Medtem, ko je zajtrk baziran na ogljikovih hidratih vplival na bolj sebi pravične odločitve. Nato so tudi primerjali hormonsko krvno sliko (po zaužitju obeh zajtrkov) in opazovali ravni adrenalina, kortizola, inzulina A-C-T-H in aminokisline kot so triptofan in tirozin).

 

Tirozin je ključen za tvorbo dopamina. Ta molekula zagotavlja komunikacijo med nevroni zadolženimi za sprejemanje rizičnih odločitev in motivacijo.

 

Rezultati so pokazali, da so osebe z več tirozina v krvi, voljne sprejemati bolj rizične odločitve.

 

Prehrana tako dokazano vpliva na delovanje nevronov v naših možganih in vpliva na sprejemanje naših odločitev.

 

Glede na to, da jemo najmanj trikrat na dan in da hrana oblikuje naše telo in možgane ter celo počutje in odločitve, je ključnega pomena, da se zavedamo, kaj vnašamo v svoje telo. 

 

Na prvem mestu je pomembno, da si ne delamo škode. In na drugem mestu je vredno razumeti, kako si s prehrano pomagamo za doseganje boljšega zdravja in kognitivnih sposobnosti. Še posebej je to pomembno za razvoj možganov naših otrok.

 

Torej, kaj se zgodi, ko jemo ‘junk food’?

 

V raziskavi, kjer so miši hranili z visoko procesirano sladko in mastno hrano, kot so tortice, piškoti ipd, so ugotovili:

  • Da se miši takšne hrane nikoli ne nasitijo (se redijo) – kar ni nič novega
  • Da izgubijo prostorski spomin (spomin je zelo pomemben za preživetje)
  • Da dobijo vnetni odziv po celem telesu (povišani citokini)

 

Takšna prehrana pri ljudeh vpliva na velikost hipokampusa (Gre za možganski predel, ki igra ključno vlogo v pomnenju, kratkoročnem in prostorskem spominu.). Že samo štiri dni ‘junk food’ prehrane zmanjša kognitivne sposobnosti, ki so povezane s hipokampusom!

 

Povečana maščoba v telesu (na račun slabe hrane) je vnetne narave, kar zmede imunski sistem. Maščobno tkivo izloča substance, ki aktivirajo vnetne procese po celem telesu. Možgani naj bi bili zaščiteni pred njimi, ker naj bi ‘se skrivali’ za možgansko krvno mejo, semi-prepustno membrano, ki ločuje krvne žile od možganov.

 

Zaradi teh vnetnih reakcij po celem telesu možganska krvna pregrada postaja permeabilna! (Leaky blood brain barrier) in dopušča ‘promet’ nezaželenih molekul v možgane. Takrat začnejo možganske imunske celice, imenovane mikroglia, jesti lastne (zdrave) nevrone. Njihova naloga je jesti mrtve nevrone in tako čistiti možgane, ne pa živih. (V dokumentarnem filmu v 24:17 minuti vidimo ‘in vitro’, kako mikroglia je nevronske celice!). 

Tako potem pride do pojava Alzheimerja in demence!

 

Ta nezaželen proces žal znatno vpliva na delovanje naših možganov. Tudi otroških!

 

V drugi raziskavi so ugotavljali vpliv glukoze na delovanje nevronov in ugotovili, da sladkor deluje podobno kot droge. Sladkor ima večji zasvojitveni potencial, kot si lahko predstavljamo – celo večjega od heroina in kokaina.

 

Ker danes najdemo sladkor vsepovsod, tudi tam, kjer ga ne pričakujemo, na primer v šunki, juhi, ketchupu, razvijemo odvisnost ne da bi se tega sploh zavedali. Uživanje sladkorja na dnevni ravni ustvarja odvisnost na enak način kot droge.

 

Pri poskusu, kjer so merili možgansko aktivnost ljudi, ki so vsak dan jedli sladoled in tistih, ki ga nikoli niso, so ugotovili, da pri ljudeh, ki niso nikoli jedli sladoleda (in so pojedli sladoled), se je zgodila v možganih reakcija (zadovoljstva) – za razliko od tistih, ki so sladoled jedli vsak dan, sladoled ni sprožil nobene posebne reakcije.

 

Tako da uživanje sladke in visoko kalorične hrane na dnevni ravni zmanjšuje užitek, ki naj bi ga dobili s to hrano – in je zato želimo zaužiti vedno več! Večkrat bomo jedli sladoled (ali sladko), bolj si ga bomo želeli, da bomo dosegli enak učinek v naših možganih (kot pri drogah).

 

Pri vnosu veliko sladkorja v telo, možgani postanejo hiperaktivirani in ‘hiper’ občutljivi na podobe (slike, fotografije), ki ponazarjajo takšno hrano. To vpliva na nas tako, da samo pogled na takšno sliko, ustvari močno željo po tovrstni hrani (ker možgani ne ločijo sladice na sliki od prave sladice).

 

Torej.. bolj uživamo sladko hrano, manj smo dovzetni za doživeto ugodje, ampak se ironično to ugodje vedno bolj in bolj sproža samo ob pogledu na sliko sladice (na primer ob reklami, panoju, ob izložbi..) – in se ji zato težje upremo.

 

Kaj vpliva na naše odločitve, katero hrano izberemo?

 

Pri poskusih z mušicami so ugotovili, da tiste, ki imajo črevesno mikrofloro sprejemajo drugačne odločitve glede hrane, kot tiste sterilne.

 

Ali človeška črevesna mikroflora tudi narekuje naše odločitve oziroma željo po določeni vrsti hrane?

Da. Popolnoma. 

 

Človeški mikrobiom je povezava med hrano in možgani. 

 

Ravno naša prehrana oblikuje naš mikrobiom. In obratno nazaj, naš mikrobiom narekuje našo željo po hrani. Bolj nekvalitetno hrano jemo, več ‘plevela’ se nam razrašča v črevesju.

 

Zakaj je mikrobiom tako pomemben?

 

O tem smo več pisali v enem izmed prejšnjih blogov, Kaj so POSTBIOTIKI. Postbiotiki so produkti probiotikov, različne substance, ki komunicirajo z vsemi celicami našega telesa in tudi z možganskimi. Če se nam v črevesju razraste ‘plevel’, potem tvegamo nastanek prepustne oziroma permeabilne črevesne stene (‘leaky gut’).

 

Zakaj je prepustno črevo problem?

 

Črevo je kot koža obrnjena navznoter našega telesa. Je zunanjost (zunanja cev) v našem telesu. Kot taka mora vsebovati dobro mejo z ostalim delom našega telesa, da poleg hranilnih snove ne prepusšča tudi patogenov, mrtvih bakterij in ostankov neprebavljene hrane. To vodi v vnetna stanja in bolezni. Prav tako pa to vodi tudi v prepustnost možgansko – krvne bariere.

 

Torej kakšna hrana je najboljša?

 

Veliko znanstvenikov prisega na tradicionalno mediteransko dieto (zeleno listnata zelenjava, oljčno olje, ribe, stročnice, oreščki). Nekateri pravijo, da so glede ‘idealne diete’ merodajni prebivalci tako imenovanih ‘modrih con’ (Blue zones), kjer živijo tudi več kot sto let. Spet nekateri zraven prisegajo še na izločanje lektinov. Pri vsem tem igra ključno vlogo raznolikost hrane. Bolj je hrana raznolika, bolj je raznolika tudi črevesna mikroflora.

 

S katero hrano lahko pomladimo možgane?

 

S hrano, ki vsebuje veliko polifenolov, kot je gozdno jagodičevje, pa tudi oljčno olje, črno vino in črna čokolada.

 

Znanstveniki so tudi potrdili, kako vrsta prehrane vpliva na depresijo. Bolj zdrava hrana lahko znantno zmanjša depresijo, anksioznost, strahove in tudi jezo.

 

Več o tem smo zbrali v našem novem priročniku Zdravo črevo – Zdravo telo (in možgani). V njem pa nismo zbrali samo najbolj zdravih receptov, ampak smo dodali še večino drugih aktivnosti, ki vplivajo na dobro ‘počutje’ in ‘kondicijo’ dobre črevesne mikroflore kot so gibanje (posebni treningi), trike za dolgoživost (kot so avtofagija, aktivacija lastnih matičnih celic ipd), meditacijsko dihalne vaje, tapkanje EFT, suho ščetkanje – oziroma limfna drenaža doma, žvrkljanje, vse za boljši spanec in še veliko več… ter povezali v enomesečni akcijski plan sprememb – ki vas korak za korakom vodi do boljših življenjskih navad.

 

Naj bo hrana zdravilo. Naj izbor hrane služi našemu telesu in še posebej možganom.

 

 

Poleg ustrezne prehrane, pa je za optimalno delovanje in čim počasnejše staranje (ali za boljši razvoj) možganov ključnega pomena tudi kvalitetno spanje in gibanje. Samo med spanjem poteka globoko čiščenje možganov (beta amiloidni plaki) – pogoj pa je, da ne jemo prepozno in da spimo dovolj globoko. Gibanje, sploh če je raznoliko, pa ustvarja nove nevronske povezave (rastline nimajo nevronov, ker se ne gibajo), sprošča stres, ki je prav tako eden največjih sovražnikov zdravja možganov in blagodejno vpliva na delovanje črevesne mikroflore, ki tako ustvarja več kratko-verižne aminokisline imenovane butirat, ki ima številne koristne funkcije v telesu, med njimi tudi zaščita črevesne stene pred permeabilnostjo.

 

PS: Morda vas bo zanimal tudi članek Otroci, ki se gibajo in hodijo bosi, imajo boljše možgane.