Posted on Leave a comment

Preverite, kaj morate storiti za vašo držo, če nosite pete ali čevlje!

Prevelik trebuh? Uhajanje urina? Deformacije stopal? Bolečine v križu? Boleče menstruacije? Osteoporotični kolki? Spremenjen naklon maternice in mehurja! Vse našteto je lahko posledica nošenja pet. Berite dalje, če vas zanima, kako preprečite škodljive učinke, čeprav se petam ne morete odpovedati!

Ali ste kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo na primer vaši mački, če bi ji obuli petke? Smešno vprašanje, ne? Pa vseeno, smo edina živalska vrsta, ki si na noge nadeva obutev, ki spremeni mehaniko delovanja čisto vseh sklepov v telesu, od prstov na nogi, gležnja.. vse do vratne hrbtenice.. Poglejmo si, kaj se dejansko dogaja v telesu, ko obujemo čevlje, ki imajo ‘positive heel’ (petni del dvignjen nad blazinicami prstov). Preverite, koliko čevljev v omari je takšnih – čeprav ste do sedaj mislili, da nimajo pet. In najpomembnejše, preverite, koliko takšnih čevljev (morda supergic, škornjev?) imajo vaši otroci? Zaenkrat ni potrebe, da bi drastično spreminjali vsebino vaše omare za čevlje. Sem ter tja si lahko privoščimo kakšen ‘greh’ v obliki pet, tako kot si privoščimo greh v obliki sladice. Pomembno je, da vemo, kaj je prav in kaj narobe, ter da znamo potem ‘poradirati’ posledice.

Ko obujemo čevlje, obujemo celo telo!

Preverite, kaj morate storiti za vašo držo, če nosite pete ali čevlje!

V kratkem brezplačnem videu se prepričajte, da si ne delate omenjene škode!

Ali ste vedeli tudi, da sprememba v naklonu drže kot posledica nošenja pet, drugače oziroma neenakomerno obremeni kosti, še posebej kolke. Ker teža pade primarno na kolena in prste na nogah, kolki ne dobijo ustrezne doze obremenitve z lastno težo, kar privede do redčenja kosti in kasneje do osteoporotičnih sprememb in pogostejših zlomov ob padcih!

Preverite, kaj morate storiti za vašo držo, če nosite pete ali čevlje!

Dvignjena peta, ozki predel za prste stopal in rigidni podplati so recept za deformacije stopal, kot je ‘hallux valgus’, do česar pa lahko privede tudi hoja s stopali navzven, ploska stopala, šibko telesno jedro.. in še kaj). Popolnoma vsak čevelj ima določen vpliv na (ne)delovanje vaših stopal.

Preverite, kaj morate storiti za vašo držo, če nosite pete ali čevlje!

Kako si pomagati?

Nekateri poklici in družabno življenje modernega človeka narekujejo določene zapovedi oblačenja (in obutve), čeprav se močno oddaljijo od poti, ki nam jo je začrtala narava. Če želimo zdrava stopala (tako za nas kot za naše otroke), ni potrebno, da se preselimo v džunglo, dovolj je, da:
– Vsaj v prostem času zamenjamo čevlje za bolj udobne
– Po nošenju čevljev izvajamo posebne vaje, ki zradirajo njihove negativne učinke

V spodnjem 22 minutnem videu najdete osvobajajočo rešitev za vaša stopala, dnevno dozo mišično-skeletne ‘higijene’, ki si jo vaša stopala brezpogojno zaslužijo, saj nudijo platformo celotnemu telesu nad njim.
Video vsebuje:

– Uvod z funkcionalno – anatomskega vidika (6 min)
– Korekcijske vaje za stopala z masažnimi žogicami (16 min)

Vaje so zelo primerne in zabavne tudi za otroke s ploskimi stopali!

Za koga je video OŽIVIMO STOPALA še koristen:

– za tekače
– stoječe poklice
– za vse, ki veliko hodijo po ravnih površinah (vsi notranji prostori, beton, asfalt..)
– za vse, ki nosijo čevlje
– za vse, ki jih pestijokrči v mečih
– za vse, ki imajo zakrčene zadnje stegenjske in mečne mišice
– pri težavah s plantarno fascijo in ahilovo tetivo
– za nosečnice

Poleg tega, pa nam je refleksoterapevtka Petra G. povedala, da: “Ta vaja ni dobra samo za mišice ampak za vse organe, saj imamo cel zemljevid telesa na stopalih, kjer lahko z masažo tudi vse zdravimo oz spravljamao v ravnovesje, poskrbimo za dovolj kisika v organih, gibljive sklepe, prožne mišice. Še posebej pa dobro vplivamo na delovanje glave, oči, ušes, na čisto vse organe, epifizo, hipofizo, vrat, ščitnico in zadnjico.”

Naložite si tudi brezplačni priročnik ZDRAVA STOPALA!

Ne odlašajte z vašim zdravjem in dobrim počutjem! Vsak dan šteje. Naredite še danes nekaj za svojo in za prihodnost vaših otrok!

Posted on Leave a comment

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?

Ne čakajte, da vam bolečina prepreči vaše športne načrte! Testirajte se in ugotovite ali z vašo športno dejavnostjo tvegate poškodbe! Nato zmanjšajte tveganja s preprostimi korekcijskimi vajami.

V današnjem svetu športa in fitnesa je ‘več več’ in ‘manj manj’. Vsaj takšne ‘športno – modne’ smernice narekuje dobičkonosna fitnes industrija. Kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto. Kljub poplavi vedno novih fitnes naprav in vadb, se število športnih poškodb ne zmanjšuje, ampak povečuje.

Zakaj nas kljub redni športni aktivnosti boli križ? Zakaj nas bolijo kolena, ko delamo počepe? In zakaj so nekatere mišice takooo zakrčene?

Poglejmo si primer trditve ‘kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto’ skozi slikovit primer modernih športnih oziroma tekaških copat!

Idealen tekaški copat je ustvarjen, da blaži udarce in ustvarja udobje, ki ga nismo deležni tudi, če bi hodili bosi po mehkem mahu. Ustvarja iluzijo teka na perfektni podlagi. Tako lahko tečemo več, delamo večje korake in si več upamo. Varuje nam gležnje, ščiti kolena, skoraj teče namesto nas. Z malo marketinške pismenosti nam prodajalec proda copat z visoko stopnjo varnosti in udobja, ki je podlago za boljše športne dosežke.[/vc_column_text]

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
Kaj pa če bi naredili en majhen preizkus in bi današnji trening pretekli bosi? Kaj si nora! Bi rekli. Kako naj tečem brez superg, ne da si pri tem poškodujem? Hmm… Jasno, če bi tekel na enak način kot s ‘super’ supergo, bi se točno to zgodilo. Težo telesa bi ob pristanku na sprednjo nogo varno polagal na peto, delal bi dolge nekontrolirane korake in tekel bi več, kot ti tvoje telo dovoljuje.
Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
Živčno mišični sistem in anatomija stopala s stopalnim lokom nam omogočata popolno senzorično in motorično izkušnjo. ‘Neudobje’, ki ga občutimo, ko tečemo bosi ali s kakšno manj ‘anatomsko’ supergo, je le čista mehanična korekcija telesa, za kar se prikrajšamo z ‘umetno ustvarjeno korekcijo udobja’ – super supergo. Res je, lahko tečemo dlje in hitreje, saj tehnologija zabriše slabo mehaniko telesa, ampak za kakšno ceno? Smo res pripravljeni žrtvovati kvaliteto za kvantiteto? Ko prikrijemo en problem, nastane drug. Gibi se seštevajo. In poškodbe so neizogibne.

Tu sploh ne gre za to, da bi morali tečt bosi!

Iz čevlja vlečemo vzporednice na celotno fitnes industrijo in novodobni pristop posameznikov k športni aktivnosti. Tehnologija (žal tudi prehrambena) največkrat ne dela športniku usluge, ponudi mu samo preprosto začasno rešitev, ki disfunkcionalen vzorec spremeni v funkcionalen, kar narava ni hotela. Podobno kot kadar vzamemo protibolečinsko tableto ali namestimo opornice, nalepimo trakove in ignoriramo bolečino, namesto da bi poiskali njen vzrok. Vse to vodi do trajnih posledic. In tega nam ne bi bilo treba.

Naložite si brezplačni priročnik ZDRAVA STOPALA!

Kaj lahko naredimo, če se želimo še naprej ukvarjati s športom, dosegati rezultate in zmanjšati možnost poškodb?
Ne, ni se vam treba odpovedati niti supergam, niti ostalim novodobnim špotnim pridobitvam!

Lahko pa opravite 7 funkcionalnih gibalnih testov, ki vam napovejo možnost poškodb.

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
1. Globok počep, 2. prestop čez oviro, 3. izpadni korak v liniji, 4. dotik pesti na hrbtu, 5. dvig noge leže, 6. dvig v skleco iz ležečega položaja, 7. istostranski izteg noge in roke.

Zgleda popolnoma preprosto, ampak…

Vsak test se opravi v skladu z določenim protokolom. Možne so tri ponovitve in maksimalno tri točke za popolnoma opravljen test. Test opravljen z dovoljeno kompenzacijo ali manjšimi odstopanji dobi točko manj, torej dve točki. Neuspešno opravljen test je ena točka. Prisotna bolečina pri izvedbi izniči vse točke. Skupno je možno doseči 21 točk.

Raziskve so pokazale, da doseženih 15 točk ali več zagotavlja manj možnosti za poškodbe kot doseženih 14 točk ali manj. Asimetrije med levo in desno polovico telesa so večji riziko za poškodbe, kot slabša, a enaka ocena na obeh straneh.

Nekateri športniki hote ali nehote uspešno prikrivajo kompenzacije v svojem telesu. Test razkrije vsako prikrito kompenziranje. Zato je kot testno orodje odličen pripomoček pri športnem napredku in tudi pri zadnjih fazah rehabilitacije po poškodbah.

Je detektor šibkih členov v športnikovi biomehanični verigi gibanja. Ko ugotovimo, kje je športnikov najšibkejši člen, lahko korekcijske vaje specifično programiramo. Tako so učinkovitejše. Njihov uspeh pa je ponovno merljiv z istimi testi.

Alja Malis je certificirana FMS specialistka za gibanje (trenutno edina v Osrednjeslovesnski regiji), ki vam lahko opravi testiranje in sestavi korekcijski program. Več o testiranju izveste tu: ŠPORTNA DIAGNOSTIKA.

Posted on Leave a comment

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!

“Telo vam bo želelo dopovedati, da nimate nobenega utemeljenega razloga, da bi nadaljevali. Edini izhod je, da se zanesete na svojega duha, ki k sreči deluje neodvisno od logike.” − Tim Noakes, ultramaratonec

K sreči?

Kaj pa, če nam telo sporoča, da je v stiski, mi pa ga ženemo naprej? Adrenalin in drugi hormoni, ki se sproščajo med športno aktivnostjo lahko prikrijejo bolečino. To ima smisel, ko gre za preživetje. Slaba mehanika gibanja se sešteva. Ni nujno, da telo s slabo mehaniko takoj opozori z bolečino. Včasih se to zgodi šele, ko je že prepozno. Slaba mehanika je lahko tudi prikrita in je sami sploh ne opazimo. Opazimo morda le, da se prej utrudimo in da porabimo več energije za enak rezultat. Vendar slabših rezultatov verjetno ne pripišemo nečemu, česar se sploh ne zavedamo.

Ta blog vas ne bo odvračal od vašega priljubljenega športa. Tudi vas ne bo učil pravilne tehnike teka. Pomagal pa vam bo razumeti, kako vaše telo ‘razmišlja’, ko tečete ali se ukvarjate s športom. In pomagal vam bo razumeti, kaj potrebuje vaše telo, da lahko izpolni želje vašega ‘duha’.

Pogoj za funkcionalno delovanje mišično-skeletnega sistema v odsotnosti bolečine je ravnovesje mobilnosti in stabilnosti. Mobilnost je kombinacija mišične fleksibilnosti, obsega gibanja sklepov in svoboda gibanja telesnih segmentov med seboj. Stabilnost je sposobnost telesa, da ohranja držo bodisi statično bodisi dinamično (v gibanju). Športnik vedno žrtvuje kvaliteto giba za kvantiteto in zato razvije kompenzatorne gibalne vzorce, da lahko opravi željeno nalogo. S tem poruši razmerje mobilnosti in stabilnosti v telesu.[/vc_column_text]

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Vzamimo za primer tek oziroma tekača. Pri teku so poleg meč pogosto zakrčeni fleksorji kolka. To so mišice upogibalke kolka, ki se nahajajo na sprednjem delu stegna. Stanje še poslabša veliko sedenja, ki je dandanes skoraj neizogibno. Na večjo zakrčenost pa lahko vpliva tudi slabša stabilnost trupa. Šibek trup kompenzira svoje delo s površinskimi mišicami, mišicami odgovorne za dinamiko, s čimer jih preobremeni.

Zakrčene upogibalke kolka zmanjšajo obseg gibanja v kolkih. Primankljaj gibljivosti kolkov telo kompenzira tako, da žrtvuje stabilnost sklepov navzgor v verigi, to je v ledvenem delu hrbtenice ali navzdol, v kolenu. S tem zgotovi ‘novo’ mobilnost potrebno za tek, vendar v segmentih, ki morajo biti primarno stabilni. Ledvena hrbtenica v tem primeru utrpi pretirano fleksijo, ekstenzijo in rotacijo.

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Na račun te kompenzacje se tekaču takoj ne poslabša rezultat teka, se pa poslabša mehanika giba, poraba energije in zelo poveča možnost za poškodbe.

Možnost za poškodbe se stopnjuje s stopnjo asimetričnosti (mobilnosti in stabilnosti) leve in desne polovice telesa.

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Ta kompenzacija je začasne narave in jo telo ustvari v ‘boju za obstanek’. Telo’misli’, da tečemo za hrano ali bežimo pred sovražnikom in ne ‘kar tako’!

 

Kako lahko to preprečimo ne da bi se odpovedali svojemu športu?

Obstaja zanesljiv način s katerim lahko preverimo, ali je naše telo pripravljeno za športni napredek (performance). Prevedeno v bolj strokovni jezik to pomeni, ali je naše telo dovolj stabilno in mobilno, da lahko ustvarja kvantiteto gibanja, ne da bi porušilo kvaliteto? Saj, kot smo razložili do sedaj, porušena kvaliteta giba (porušena mehanika giba) lahko vodi do poškodb, bolečin in s tem do upadca moči, zmožnosti napredovanja in utrujenosti.

 

Obstaja 7 testov, ki nam enoznačno podajo odgovor na to vprašanje.

Skupina vrhunskih ameriških fizioterapevtov, kineziologov in športnih trenerjev je skozi večletna raziskovanja in testiranja razvila 7 funkcionalnih testov gibanja (v originalu FMS, Functional Moement Screen), ki nam pokažejo:

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!

  • Ali je naše telo dovolj mobilno – stabilno za ‘performance’?
  • Ali je naše telo dovolj simetrično za ‘performance’?
  • Ali je prisotna bolečina?

V kolikor testov ne opravite zadovoljivo, ne pomeni, da se morete odpovedati športnim užitkom! Pomeni le, da je potrebno opraviti nekaj korekcijskih vaj, ki so bile prav posebej razvite kot del tega sistema. Bistvo korekcijskega sistema je ustvariti pogoje za športni napredek s čim manjšo verjetnostjo za poškodbe in bolečine.

Alja Malis je certificirana FMS specialistka za gibanje (trenutno edina v Osrednjeslovesnski regiji), ki vam lahko opravi testiranje in sestavi korekcijski program. Več o testiranju izveste tu: ŠPORTNA DIAGNOSTIKA.