Ne čakajte, da vam bolečina prepreči vaše športne načrte! Testirajte se in ugotovite ali z vašo športno dejavnostjo tvegate poškodbe! Nato zmanjšajte tveganja s preprostimi korekcijskimi vajami.

V današnjem svetu športa in fitnesa je ‘več več’ in ‘manj manj’. Vsaj takšne ‘športno – modne’ smernice narekuje dobičkonosna fitnes industrija. Kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto. Kljub poplavi vedno novih fitnes naprav in vadb, se število športnih poškodb ne zmanjšuje, ampak povečuje.

Zakaj nas kljub redni športni aktivnosti boli križ? Zakaj nas bolijo kolena, ko delamo počepe? In zakaj so nekatere mišice takooo zakrčene?

Poglejmo si primer trditve ‘kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto’ skozi slikovit primer modernih športnih oziroma tekaških copat!

Idealen tekaški copat je ustvarjen, da blaži udarce in ustvarja udobje, ki ga nismo deležni tudi, če bi hodili bosi po mehkem mahu. Ustvarja iluzijo teka na perfektni podlagi. Tako lahko tečemo več, delamo večje korake in si več upamo. Varuje nam gležnje, ščiti kolena, skoraj teče namesto nas. Z malo marketinške pismenosti nam prodajalec proda copat z visoko stopnjo varnosti in udobja, ki je podlago za boljše športne dosežke.

Kaj pa če bi naredili en majhen preizkus in bi današnji trening pretekli bosi? Kaj si nora! Bi rekli. Kako naj tečem brez superg, ne da si pri tem poškodujem? Hmm… Jasno, če bi tekel na enak način kot s ‘super’ supergo, bi se točno to zgodilo. Težo telesa bi ob pristanku na sprednjo nogo varno polagal na peto, delal bi dolge nekontrolirane korake in tekel bi več, kot ti tvoje telo dovoljuje.

Živčno mišični sistem in anatomija stopala s stopalnim lokom nam omogočata popolno senzorično in motorično izkušnjo. ‘Neudobje’, ki ga občutimo, ko tečemo bosi ali s kakšno manj ‘anatomsko’ supergo, je le čista mehanična korekcija telesa, za kar se prikrajšamo z ‘umetno ustvarjeno korekcijo udobja’ – super supergo. Res je, lahko tečemo dlje in hitreje, saj tehnologija zabriše slabo mehaniko telesa, ampak za kakšno ceno? Smo res pripravljeni žrtvovati kvaliteto za kvantiteto? Ko prikrijemo en problem, nastane drug. Gibi se seštevajo. In poškodbe so neizogibne.

Tu sploh ne gre za to, da bi morali tečt bosi!

Iz čevlja vlečemo vzporednice na celotno fitnes industrijo in novodobni pristop posameznikov k športni aktivnosti. Tehnologija (žal tudi prehrambena) največkrat ne dela športniku usluge, ponudi mu samo preprosto začasno rešitev, ki disfunkcionalen vzorec spremeni v funkcionalen, kar narava ni hotela. Podobno kot kadar vzamemo protibolečinsko tableto ali namestimo opornice, nalepimo trakove in ignoriramo bolečino, namesto da bi poiskali njen vzrok. Vse to vodi do trajnih posledic. In tega nam ne bi bilo treba.

Naložite si brezplačni priročnik ZDRAVA STOPALA!

Kaj lahko naredimo, če se želimo še naprej ukvarjati s športom, dosegati rezultate in zmanjšati možnost poškodb?
Ne, ni se vam treba odpovedati niti supergam, niti ostalim novodobnim špotnim pridobitvam!

Lahko pa opravite 7 funkcionalnih gibalnih testov, ki vam napovejo možnost poškodb.

1. Globok počep, 2. prestop čez oviro, 3. izpadni korak v liniji, 4. dotik pesti na hrbtu, 5. dvig noge leže, 6. dvig v skleco iz ležečega položaja, 7. istostranski izteg noge in roke.

Zgleda popolnoma preprosto, ampak…

Vsak test se opravi v skladu z določenim protokolom. Možne so tri ponovitve in maksimalno tri točke za popolnoma opravljen test. Test opravljen z dovoljeno kompenzacijo ali manjšimi odstopanji dobi točko manj, torej dve točki. Neuspešno opravljen test je ena točka. Prisotna bolečina pri izvedbi izniči vse točke. Skupno je možno doseči 21 točk.

Raziskve so pokazale, da doseženih 15 točk ali več zagotavlja manj možnosti za poškodbe kot doseženih 14 točk ali manj. Asimetrije med levo in desno polovico telesa so večji riziko za poškodbe, kot slabša, a enaka ocena na obeh straneh.

Nekateri športniki hote ali nehote uspešno prikrivajo kompenzacije v svojem telesu. Test razkrije vsako prikrito kompenziranje. Zato je kot testno orodje odličen pripomoček pri športnem napredku in tudi pri zadnjih fazah rehabilitacije po poškodbah.

Je detektor šibkih členov v športnikovi biomehanični verigi gibanja. Ko ugotovimo, kje je športnikov najšibkejši člen, lahko korekcijske vaje specifično programiramo. Tako so učinkovitejše. Njihov uspeh pa je ponovno merljiv z istimi testi.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte