Oznaka: svetloba

Posted on by — Leave a comment

Ali so krave, konji in srne res vegetarijanci – ali le naravni “maščobni jedci”?

Narava nima prehranskih ideologij

Ko človek govori o “čisti” prehrani, pogosto pogleda v naravo – in si reče:
“Če krava, konj in srna preživijo brez mesa, potem tudi jaz lahko.”

Toda narava ne razmišlja v kategorijah vegansko, vegetarijansko, mesno, etično.

Narava deluje biološko, ne ideološko.

Vsako bitje ima svojo mitohondrijsko logiko – svoj način, kako iz okolja pridobi svetlobo, vodo in energijo.
In ko to pogledamo natančneje, ugotovimo nekaj, kar večini ljudi popolnoma obrne logiko prehrane na glavo:
Krava, srna in konj so v resnici “notranji mesojedci”.

Konj, krava in srna niso “čisti vegetarijanci” v energetskem smislu

Res je, da ne jedo mesa – a to še ne pomeni, da živijo od rastlinskih beljakovin ali sladkorjev.
Njihov prebavni sistem je popolnoma drugačen od človeškega.

Prežvekovalci in kopitarji imajo več prekatov v želodcu ali izjemno razvito mikrobioto, ki s fermentacijo razgradi celulozo iz trave v maščobne kisline s kratko verigo (SCFA: butirat, propionat, acetat).

Te kisline nato absorbirajo kot svoj glavni vir energije.
To pomeni, da so v resnici presnovno odvisni od maščob, ki jih proizvedejo njihovi mikrobi iz rastlin.
Biološko gledano torej niso “vegani”, temveč notranji maščobni jedci – le da njihova mikrobiota dela maščobo iz trave.

Sezonska prehrana živali in devterij v travi

Tudi krava, srna ali konj pozimi ne jedo enake trave kot poleti.
Poleti je trava polna vode, svetlobe in sladkorjev — vse to pomeni več devterija, ker sončna svetloba in visoka temperatura omogočata večji delež “težje” vode (D₂O) v rastlinski masi.
Takšna hrana je lažja, hitreje razpoložljiva za energijo in primerna za obdobje, ko je v okolju dovolj UV svetlobe, da lahko organizem kuri glukozo brez posledic.

Pozimi pa se spremeni vse:
– trava izgubi večino vode in sladkorja,
– rastline “umrejo” in se dehidrirajo,
– v njihovi strukturi ostane manj devterija, ker je manj tekočine in več suhe, mineralne mase.

Zato tudi živali pozimi ne pridobivajo energije iz “sladkorne trave”, ampak iz suhih, vlaknatih delov in lastne fermentacije, kjer bakterije proizvajajo maščobne kisline z nižjim deležem devterija.
Tako se njihova notranja biokemija naravno preklopi na presnovo maščob z manj devterija – kar je isto, kar človek doseže s hladno izpostavljenostjo (CT) in sezonsko prehrano bogato z maščobami.

Z drugimi besedami:
Zima v naravi pomeni manj devterija.
Zato živali in ljudje, ki sledijo sezoni, pozimi spontano preidejo v bolj “mitohondrijsko čisto” stanje — počasnejše, a energetsko učinkovitejše.

Popolna usklajenost z okoljem

Krava, srna in konj živijo 100 % v skladu z naravo:
brez umetne svetlobe, brez oblačil, brez trgovin in brez tropskega sadja pozimi.
Njihova biologija je v popolni resonanci z naravno svetlobo, magnetnim poljem in sezonskimi ritmi.

Ko je dan kratek, se njihova presnova upočasni, apetit se spremeni, ritem spanja sledi soncu.
Njim ni treba razmišljati o “uravnoteženi prehrani” – narava to ureja sama..

Človek pa?
– Spi ob umetni svetlobi do polnoči.
– Dela v zaprtih prostorih brez sonca.
– Je mango in avokado sredi zime.
– Nosí plastiko in sintetiko, ki blokirata fotonski stik s kožo.

Zato človek pozimi nima več naravne sinhronizacije z okoljem – in za ohranjanje biološke energije potrebuje energetsko gostejšo hrano: maščobe, ribe, jajca, meso.
To ni stvar ideologije, ampak fizike svetlobe in mitohondrijev.

Razlika v mitohondrijski zasnovi

Prežvekovalci imajo:

  • ogromno mitohondrijev v mišicah z nizko potrebo po glukozi,
  • učinkovit sistem za recikliranje toplote iz fermentacije,
  • stalen stik z zemljo (uzemljitev) in gibanjem, ki spodbuja elektronski pretok.

Človek pa ima:

  • možgane z ekstremno porabo energije,
  • živčni sistem, ki nujno potrebuje DHA iz morskih virov,
  • fotonsko občutljivo mrežnico, ki za delovanje potrebuje svetlobo in maščobe.

Zato človek pozimi ne more optimalno delovati brez živalskih maščob, DHA in kakovostne proteinske sinteze.
Krava tega ne potrebuje, ker nima 86 milijard nevronov, ki bi neprestano streljali elektrone*.


*V naših možganih je približno 86 milijard nevronov (živčnih celic).
Vsak nevron komunicira z drugimi preko električnih impulzov – teh je lahko tudi več sto na sekundo.
Ti impulzi niso “tok” v smislu električnega kabla, ampak premikanje elektronov in ionov (natrij, kalij, kalcij) čez celične membrane.

Ko rečemo, da nevron “strelja elektrone”, gre za prenos elektronov skozi mitohondrije (v notranjosti celice), kjer nastaja ATP – energijska valuta. Če pa je v vodi in hrani preveč devterija (težkega vodika), ta proces postane počasnejši, ker devterij fizično zavira gibanje v verigi prenosa elektronov. Posledica: manj ATP, več oksidativnega stresa, počasnejše “streljanje elektronov” — kar pomeni slabši fokus, spomin, razpoloženje in regeneracija.

Ta blog je nadaljevanje blogov na temo devterija in enega o biološki smiselnosti vegetarijanstva, kjer tla zmrzujejo:

  1. Devterij – skriti zaviralec energije v telesu
  2. Voda ni le čista ali filtrirana – njena vrednost se meri v kvantni biološki funkcionalnosti
  3. Je v očeh narave veganstvo stvar etike in morale ali zemljepisne širine?

Zimska biologija: zakaj “travna dieta” pozimi ne deluje?

Srna pozimi preživi na zmrznjeni travi, ker njeni mikrobi proizvajajo energijo v obliki maščob.
Človek pa bi z enako prehrano izgubil toploto, hormone in mentalno jasnost.

Konj ne potrebuje DHA za vid in sinapse, človek pa jo mora vnesti iz rib ali živalskega vira, da ohrani kognicijo, vid in čustveno stabilnost.

In kar je ključno:
živali ne motijo svojega svetlobnega okolja – človek pa ga drastično. Preberi več o zastrupljenosti z modro svetlobo.
Zato ljudje v mrzlem in temnem delu leta ne moremo optimalno “kuriti” sladkorjev, ampak preklopimo na biološko zimsko prehrano – bogato z maščobami, kolagenom in DHA.

Konji in krave skozi leto ne jedo enake hrane — tudi trava ni enaka!

Čeprav na prvi pogled izgleda, kot da krava ali konj vse leto “je travo”, je to le površinski vtis. V resnici narava sezonsko spreminja sestavo rastlin, zato živali nikoli ne jedo enake hrane, tudi če je vir navzven isti.

  • Poleti je trava bolj bogata s sladkorji (zaradi močne sončne svetlobe in fotosinteze)
    žival dobi več hitre energije in nekaj “naravnega skladiščenja” za zimo
  • Jeseni trava postane vlaknasta, škrobna in manj sladka
    priprava na preklop v zimski način
  • Pozimi živali jedo suho travo, seno, mah, podrast, liste in skorjo
    to je hrana z nizko vsebnostjo sladkorjev, iz katere njihovi mikrobi proizvajajo več maščobnih kislin s kratko verigo (SCFA), glavni vir energije v mrazu

Torej narava živali pozimi ne hrani sladkorjev, temveč notranje proizvedene maščobe, nastale iz vlaknin.

To potrjuje osnovno načelo naravne biologije:

Pozimi nobena naravna vrsta ne živi na sladkorjih.

Narava ne potrebuje nutricionističnih smernic — njena presnova je sezonsko inteligentna. Mi pa smo to inteligenco izgubili, ko smo odklopili svoje življenje od svetlobe, okolja in ritma letnih časov.

Zaključek: Narava ni vegan, je ciklična

Vegetarijanstvo je lahko koristno v tropskem pasu ali poleti, ko je svetloba močna, dnevi dolgi in UV spekter aktivira presnovo glukoze in razbremeni devterij.
Toda v zmernem pasu – brez UV svetlobe, pri nizkih temperaturah in daljših nočeh – je to biološko neskladje, ne moralna izbira.

Narava nas uči, da se pozimi vračamo k gostejši svetlobi – tisti, ki je ujeta v maščobah, beljakovinah in ribjem olju.
Ne zato, ker bi “morali jesti živali”, temveč ker nas fizika tega okolja v to nežno sili.

Ko razumeš to logiko, vidiš, da krava in srna ne nasprotujeta tvojim prepričanjem.
Le kažeta ti, kako modra je narava – in kako daleč smo se od nje oddaljili.

Naša telesa niso ločena od narave – so podaljšek njenega ritma.
Ko se temu ritmu zoperstavimo – z napačno svetlobo, napačno vodo ali neustrezno hrano za letni čas – se začne motiti osnovna biološka komunikacija med svetlobo, mitohondriji in DNK.


Program Svetlobni DNK je ustvarjen prav zato:
da človeka vrne v koherenco z naravnimi ritmi svetlobe, temperature in vode.
V njem spoznaš, kako sezonsko uskladiti:

  1. Prehrano – da sledi naravni svetlobi in tvojim mitohondrijem,
  2. Svetlobo in temo – da se tvoj cikel hormonov, spanja in energije uskladi z dnevom,
  3. Mraz (CT) – da se aktivira notranje izgorevanje devterija in rjavo maščevje,
  4. Vodo – da tvoj celični tok postane prevoden in energijsko bogat,
  5. Ritem – da tvoje telo spet začne dihat z Zemljo.

Ko se ta sistem uravna, tvoje telo ne potrebuje več volje, da bi bilo zdravo ali vitko.
Zgolj sledi naravi – in vse se postavi na svoje mesto.

Če želiš, ti pripravimo tudi osebni Kvantni protokol –na osnovi tvojega biološkega profila, svetlobnega okolja, cirkadianega ritma in ciljev . klikni na povezavo in piši, da ustvarimo tvoj načrt za zimo.
Tako boš spet dihal/a, jedel/a in spal/a v skladu s svetlobo, ne proti njej.

OPOMBA ZA BRALCE! Ta zapis ni napad na veganstvo ali vegetarijanstvo. Namen je spodbuditi razmislek o biologiji, ekologiji in naravnih zakonitostih, ki uravnavajo življenje vseh vrst — ljudi in živali. Zavedamo se, da je industrijska reja živali pogosto izjemno kruta in etično nesprejemljiva.
Zato podpiramo prizadevanja za sočutnejše, sonaravne in lokalne pristope k pridelavi hrane ter spoštovanje vseh živih bitij. <3

Posted on by — Leave a comment

Voda ni le čista ali filtrirana – njena kvantna biološka vrednost se meri v devteriju.

Voda ni samo H₂O – pomembno je, kakšna voda je v tvoji celici

Ker čista voda še ne pomeni zdrava voda. Ni vsaka voda živa. Tista z manj devterija hrani tvoje mitohondrije – druga te utruja. Devterij je nevidni element, ki odloča, kako hitro se staramo. Če bi tvoji mitohondriji lahko govorili, bi prosili za lažjo vodo. → Kaj v resnici pomeni “deuterium depleted water” in kako jo telo samo ustvarja?

To je nadaljevanje bloga z naslovom Devterij – skriti zaviralec energije v telesu

V Sloveniji imamo srečo: na voljo je veliko voda, izviri, vodnjaki in javni pipi, ki po uradnih podatkih nudijo kakovostno pitno vodo. A kljub kemični čistosti pitne vode obstaja parameter, ki ga redko obravnavamo – in ta parameter je izotop težjega vodika, imenovan Devterij (D ali ²H). Čeprav je njegova koncentracija le v mikro delcih (ppm – deli na milijon), ima lahko velik vpliv na delovanje mitohondrijev, celično energijo in našo vitalnost.
V tem blogu bomo pogledali, zakaj voda iz pipe v Sloveniji vsebuje relativno visok delež devterija (≈ 150–155 ppm), zakaj se vrednosti razlikujejo po geografskih širinah (npr. ekvator vs severni pol), kako industrijski postopki (npr. Reverzna osmoza, destilacija) vplivajo na devterij, in kje v Sloveniji lahko poiščemo izvirsko vodo z nižjo vsebnostjo devterija. Prav tako bomo predstavili rešitve – vključno z dvema dodatnima poleg naprave AcquaCure – za izboljšanje vode glede devterija.

Zakaj je voda z manj devterija tako ključna?

Devterij je stabilna, vendar težja oblika vodika (vsebuje en nevtron več), kar pomeni, da se v bioloških sistemih obnaša nekoliko drugače od “lahkega” vodika (proti vodika, H). V naših mitohondrijih – organelih, kjer nastaja energija (ATP) – se voda nenehno ustvarja znotraj celične dihalne verige. Ta notranja “metabolična” voda je brez devterija in je osnova za optimalno delovanje mitohondrijev, saj sodeluje pri elektronskem transportu in ohranjanju pravilnega električnega potenciala membrane. Če je v telesu preveč devterija, se ta težja oblika vodika vgradi v mitohondrijske nanomotorje (ATP sintazo) in jih dobesedno “upočasni” – ker so ti motorji občutljivi na maso in vibracijsko frekvenco vodikovih ionov. Posledica je nižja proizvodnja energije, več oksidativnega stresa, počasnejša regeneracija in hitrejše staranje celic.

Zato voda z manj devterija (naravno iz ledeniških, globinskih ali posebej obdelanih virov) podpira mitohondrijsko funkcijo, izboljšuje presnovo in spodbuja adaptacijo telesa na naravne ritme svetlobe in temperature – kar je osnova za dolgoročno celično zdravje.

Devterij sam po sebi ni “slab”, vendar postane problem, kadar živimo v geografskih širinah z manj sonca. V ekvatorialnih predelih ga narava uravnava z močno UV-svetlobo in visoko infrardečo komponento sonca, ki pospešujeta odstranjevanje devterija iz telesa prek mitohondrijske vode. V severnejših regijah pa je sončne energije manj, zato se presežek devterija težje razgradi, kar vodi v energetski primanjkljaj.

Kje smo in kakšna je slika?

  • Pitna voda iz pipe v Sloveniji (in večini Evrope) naj bi imela približno 150–155 ppm devterija. (Omemba: to je približna vrednost; specifičnih javnih meritev za Slovenijo morda ni javno objavljenih, a to je okvir iz literaturnih analogij.)
  • Za telo bi bila bolj optimalna vrednost okoli 125 ppm ali manj, saj to pomeni manj “obremenitve” mitohondrijev in učinkovitejšo proizvodnjo mitohondrijske vode (tzv. DDW – deuterium depleted water).
  • Zakaj je vodovodna voda višja? Ker prihaja iz virov bližje površju, je kemično obdelana in nima “globinskega filtra” skozi velike globine, kjer bi voda imela manj devterija.

Zakaj se vrednosti devterija razlikujejo geografsko?

Običajno se na ekvatorju oziroma v tropskih območjih najde višje vrednosti devterija v vodi, medtem ko v območjih bližje polom (dolgi transport izparjene, kondenzirane vode, več “frakcionacije”) najdemo nižji delež devterija.
Enostavno: pri izhlapevanju vode ostanejo težji izotopi (kot devterij) bolj zaostali, lažji izotopi (H) pa se hitreje gibljejo. Zato polarne vode lahko vsebujejo manj devterija.
Ta geografska razlika nas uči, da “voda je voda” ni dovolj – kvaliteta izotopov in zgodovina vode sta pomembni.

Industrijska voda, reverzna osmoza, destilacija

Industrijska pitna voda pogosto pomeni, da je voda “očiščena” oziroma obdelana, a čiščenje ne odstrani devterija – izotopi devterija imajo skoraj enako kemijsko obnašanje kot navadni vodik, zato jih standardni filtri ne izločajo.

Reverzna osmoza odstranjuje veliko mineralov in nečistoč, a ne zagotavlja nizkega devterija; lahko rezultira v vodi z ~145–150 ppm devterija ali celo več, če je vir tak.

Destilacija lahko zmanjša delež nečistoč, vendar samo po sebi ne garantira nizkega devterija, razen če gre za specializirano frakcionirano destilacijo.
Zato je ključno razumeti: kemijska čistost ni isto kot kvantna funkcionalnost.

Kako lahko znižamo vnos devterija v praksi?

  1. Izbira primerne vode: uporabljaj filtrirano ali ledeniško vodo z nizko vsebnostjo devterija. Voda iz reverzne osmoze (RO) je dober začetek, saj odstrani večino primesi – čeprav sama po sebi ne zniža bistveno devterija, omogoča pa osnovo za nadaljnjo strukturiranje.
  2. Omejitev industrijsko obdelanih živil in sladkorjev: ker rastline, ki rastejo pod umetno svetlobo ali izven sezonskih pogojev, vsebujejo več devterija, je priporočljivo uživati lokalno in sezonsko hrano, ki je fotonsko “usklajena” z našim okoljem.
  3. Dodatna obdelava vode – npr. z napravo Acqua Cure: takšne naprave v vodo vnašajo t. i. Brownov plin (H₂ + O₂), ki strukturira molekule, izboljša redoks potencial in posredno spodbuja mitohondrijsko presnovo. Voda s takšno obdelavo ne vsebuje manj devterija v absolutnem smislu, a jo telo lažje uporabi pri proizvodnji lahke mitohondrijske vode.

Komercialna voda z nizko vsebnostjo devterija (DDW)

Na trgu je vse več t. i. deuterium depleted water (DDW) – komercialno proizvedene vode z umetno znižano vsebnostjo devterija (običajno med 25–105 ppm, medtem ko ima naravna voda okoli 150 ppm). Takšna voda se pridobiva s postopki destilacije, frakcioniranja in uparjanja, ki selektivno odstranijo devterij, zato je v teoriji bližje “mitohondrijski vodi”, ki jo telo samo proizvaja znotraj celic.

V praksi ima DDW voda lahko terapevtske učinke – zlasti pri ljudeh z resnimi presnovnimi motnjami, kronično utrujenostjo, rakavimi boleznimi ali izrazito disfunkcijo mitohondrijev, kjer je cilj hitro zmanjšati obremenitev z devterijem. Uporablja se v omejenih ciklih (npr. 30–60 dni) pod nadzorom strokovnjaka, saj je prehitro znižanje devterija lahko tudi stresno za telo.

Vendar DDW voda ni nujna za zdrave posameznike, ki so izpostavljeni naravni svetlobi, se prehranjujejo sezonsko in uporabljajo naravne načine uravnavanja (svetloba, mraz, gibanje, pravilno dihanje). Telo namreč samo proizvaja “lahko” vodo z nizko vsebnostjo devterija, ko so mitohondriji aktivni in imajo dovolj sončne energije. Zato DDW ni čudežna rešitev, temveč dopolnilo, ki lahko pomaga tistim, ki živijo v izrazito ne-naravnih pogojih – pod umetno svetlobo, z motenim cirkadianim ritmom ali brez stika z naravnimi viri IR svetlobe.

Zakaj moramo v zimskem času biti še posebej pozorni na devterij?

Pozimi imamo:

  • manj UV svetlobe, ki sicer pomaga pri izločanju devterija skozi fotonsko aktivnost v mitohondrijih;
  • več kopičenja devterija v telesu – manj pijemo, manj se potimo, manj se gibamo;
  • več notranjega bivanja in manj stika z naravnimi ritmi (kar zmanjša energijsko strukturo vode v telesu).

Zato mraz pozimi kompenzira pomanjkanje sonca – deluje kot biološki signal, da aktiviramo “zimskI način” presnove: več mitohondrijev, več izgorevanja maščob, manj devterija v celicah.

Ko telo izpostavimo mrazu (hladni tuši, ledene kopeli, CT), pride do več ključnih procesov:

  • Zmanjšanje porabe kisika in povečanje maščobnega metabolizma – pri izgorevanju maščob nastaja mitohondrijska voda, ki ima zelo nizek delež devterija (manj kot 120 ppm). To pomeni, da telo samo proizvaja “lahko vodo” (DDW).
  • Hlad aktivira rjavo maščobo (BAT) in UCP1 proteine, ki sproščajo toploto brez tvorbe ATP. Ta proces posredno porablja vodo z nizkim devterijem in pomaga telesu odstranjevati težko vodo.
  • Kri se prerazporedi v notranjost, s čimer se mitohondriji v vitalnih organih še dodatno “okopajo” v notranji vodi, ki jo sami tvorijo – to je biološko čista DDW voda.

Torej, mraz ne odstrani devterija neposredno iz vode, ki jo pijemo, ampak pospeši notranjo proizvodnjo “lahke vode” in izboljša sposobnost telesa, da težko vodo presnovno izloči.

Ali je CT (cold thermogenesis – hladna termogeneza) potrebna, če pijemo izvirsko vodo?

Če bi pili res naravno nizko-devterijsko vodo (npr. 130 ppm ali manj), bi bila potreba po CT manjša, ker bi vnos težke vode že bil minimalen.
Vendar v praksi:

  • večina izvirov v Sloveniji ima okoli 145–150 ppm (kar je še vedno precej visoko),
  • zato je CT odličen biološki kompenzacijski mehanizem, ki telesu pomaga “raztovoriti” presežek devterija, ki pride iz hrane, vode in okolja (umetna svetloba, EMF, manj naravne svetlobe …).

Zaključek in povabilo

Voda, ki jo pijemo, ni le “čista” ali “okusna” – je nosilka informacij, energije in izotopov, ki vplivajo na naše biološke procese. Če zaužijemo vodo z višjim deležem devterija, naše mitohondrije delajo težje, energija upade in regeneracija je manj učinkovita. V Sloveniji imamo prednost – izbiro izvirskih vodnih virov, bogate narave in vodnih sistemov, ki omogočajo dostop do bolj kakovostne vode.

Če želiš narediti korak naprej in dejansko optimizirati vodo, svetlobo, prehrano in gibanje v skladu s svojo biologijo, te vabimo, da se pridružiš programu Svetlobni DNK ali po meri izdelanemu Kvantnemu življenjskemu protokolu. Dobil/a boš individualiziran načrt, kako izkoristiti vodo (in njen izotopski profil), mraz, jutranjo svetlobo, sezonsko prehrano in gibanje za izboljšanje mitohondrijske energije, zdravja in vitalnosti.

Ne pijej le vode – pij informacijo, energijo in življenje.

Posted on by — Leave a comment

Kaj če je največja zaščita tvojega črevesja bosa hoja, sonce in noč brez ekranov – in ne superživilo?

Zakaj to ni še en “superfood” članek

Ko govorimo o zdravju črevesja, se večina pogovarja o fermentiranih živilih, probiotikih in »superživilih«.

Vse to ima lahko svoje mesto, ampak obstajajo ljudje, katerih črevesje ostaja močno in stabilno brez vse te sodobne prehranske koreografije.


Kako jim uspe?
Odgovor nas lahko zmoti, ker ruši celotno industrijo prehranskih mod in dodatkov.

Ampak kaj, če je resnica precej manj Instagram-prijazna – in precej bolj starodavna?

Hadza in rdeča svetloba

Znanstvena študija iz leta 2017 (Science, Smits et al.) je preučevala Hadza lovce-nabiralce v Tanzaniji – eno zadnjih skupnosti, ki še vedno živi brez hladilnikov, antibiotikov, razkužil in ekranov. Hodijo bosi, pijejo vodo iz naravnih virov, spijo pod zvezdami in vsak dan živijo v ritmu narave.

Ko jim je raziskovalec Jeff Leach za potrebe eksperimenta ponudil tipično zahodno procesirano hrano – tisto, ki pri večini ljudi povzroča vnetja in poruši mikrobiom – se je zgodilo nekaj presenetljivega:
njihov mikrobiom je ostal stabilen. Nobene izgube raznolikosti, nobene porušene bakterijske bilance. Kot da bi njihov notranji ekosistem prepoznal, da gre le za kratkotrajen izziv, in se sploh ni vznemiril.

Zakaj?
Ker njihovo telo še vedno deluje usklajeno z Zemljo, svetlobo in ritmom:

  • vsakodnevna izpostavljenost naravni svetlobi
  • stalna ozemljitev z bosimi stopali
  • spanje brez umetne svetlobe
  • vsakdanja fizična aktivnost v naravnem okolju

Dr. Jack Kruse to povzema zelo preprosto:
“Hrana ni primarni regulator zdravja – frekvence, svetloba in elektrika so.”

In znanost to potrjuje tudi v sodobnih laboratorijih.
Nedavna študija (Powner & Jeffery, 2024) je pokazala, da že 15 minut izpostavljenosti rdeči svetlobi (670 nm) na zgornji del hrbta, 45 minut pred obremenitvenim glukoznim testom, zmanjša skupni porast glukoze v krvi za 27,7 %.
Manjši glikemični vrh pomeni manjši stres za pankreas in metabolizem – ne zato, ker bi telo dobilo manj kalorij, ampak ker so mitohondriji dobili močan svetlobni signal, ki je pognal ATP proizvodnjo in izboljšal porabo glukoze.

Druga raziskava (PLoS One, 2022) potrjuje, da dolge valovne dolžine svetlobe (660–900 nm) pospešujejo mitohondrijski dihalni tok – kar pomeni več elektrike in manj kemije.

Če je to res, potem je mogoče največja grožnja tvojemu mikrobiomu in metabolizmu ne hitra hrana – ampak hiter, umetni svet brez stika z naravo.

In največji »superfood« ni v prahu iz eksotičnih držav, ampak v jutranjem soncu, bosih stopalih na travi in večeru brez ekranov.

Kaj to pomeni zate?

Če so imunski ščit in presnovna stabilnost pri Hadza posledica svetlobe, zemlje in ritma, potem je morda največja grožnja tvojemu zdravju ne hitra hrana, ampak hiter, umetni svet brez stika z naravo.

Najboljše, kar lahko danes narediš za svoje črevesje in metabolizem, morda ni še en drag prehranski dodatek, ampak:

  • začeti dan zunaj na jutranjem soncu,
  • hoditi bosi po travi ali zemlji,
  • izklopiti ekrane vsaj eno uro pred spanjem,
  • spati v popolni temi.

Črevesje ne bere deklaracij na živilih. Prepoznava signale.
In najboljši signali še vedno prihajajo iz narave – ne iz trgovine.

Povabilo

Če te zanima, kako lahko te naravne signale vključiš v svoje vsakdanje življenje, te vabim, da si brezplačno ogledaš prvi modul našega programa Svetlobni DNK. V njem boš odkril, zakaj svetloba, ritem in elektrika v tvojem telesu odločajo o tvoji energiji, imunskem sistemu in počutju – in kako jih lahko začneš uporabljati že danes.

Preberite še nadaljevanje tega članka, ki se je pojavilo kot vprašanje Kako biti lovec in nabiralec za računalnikom?

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Posted on by — Leave a comment

Sončna očala? Ne, hvala!

Sončna očala so postala del našega vsakdana, za katere se sploh ne sprašujemo več, če nam dejansko škodijo ali koristijo. Natikamo jih celo svojim otrokom in dojenčkom! Že ko se zima nagiba proti pomladi in se prikažejo prvi ‘resnejši’ sončni žarko, srečamo na sprehodu večino ljudi s sončnimi očali!

Gre za modo ali strah pred soncem?

Se je narava zmotila? Zakaj se rodimo brez sončnih očal?

Ko vas dermatolog ali oftamolog opozarja na nevarnost UV žarkov, ga vprašajte, če ve, da imamo v koži in v očeh NEUROPSIN, fotopigment, receptor za UV svetlobo odkrit šele leta 2009. VIDEO dr. Jack Kruse – nevrokirurg – nujen ogled!

(Neuropsin (OPN5) je nevidni fotoreceptor (protein), ki zaznava UV svetlobo. Še posebej se odziva na 380 nm (UVA) svetlobo. Nevropsin se izraža na koži (tako keratinociti kot melanociti), posebej na mrežnici, hipotalamusu in suprakiazmatičnem jedru (SCN ali glavna ura v cirkadiani biologiji). Izražen je tudi v modih, jetrih, lasnih mešičkih, ledvicah, imunskih celicah in nadledvičnih žlezah.)

Zakaj bi narava v nas ustvarila receptorje za UV svetlobo, če je le ta tako nevarna in če je dejansko sploh ne vidimo?

UV svetloba je ključnega pomena za naše zdravje – pa ne samo za tvorbo D vitamina, (UVB) ampak tudi za:

  • tvorbo melanina, ki absorbira sončno svetlobo (‘nas ščiti’) in iz nje tvori energijo (v celičnih mitohondrijih)
  • UV svetloba regulira apetit (ja, UV svetloba ga blokira!) s tem da izključi mehanizem proizvodnje ATP iz elektronov pridobljenih iz hrane in zmanjša produkcijo energije v mitohondrijih, saj nas začne napajati rdeča svetloba (ko je v soncu prisotna UV svetloba, je vedno zraven še 40%-50% rdeče)
  • Neuropsin s pomočjo UV svetlobe (in modre) regulira cirkadiane ure v telesu preko glavne (‘master clock’ superchiasmatic nucleusu v možganih)
  • UV svetloba ustvarja v telesu POMC – pre-hormon za sintezo več kot 10 različnih pomembni spojin, med njimi tudi alfa, beta in gama MSH (hormon ki stimulira tvorbo melanocitov)
  • UV svetloba stimulira tvorbo melatonina – hormona za spanje ponoči in hkrati pomembnega protivnetnega faktorja
  • UV svetloba tudi nadzira apoptozo slabih celic v telesu. (Apoptoza pomeni smrt celice).
  • UV svetloba spodbuja tvorbo NO (dušikov oksid) ne da bi znižala novo vitamina D
  • Znižuje previsok pritisk (zaradi NO)
Neuropsin ima pomembno vlogo pri uravnavanju proizvodnje hormonov, vključno z melatoninom in spolnimi hormoni. Raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo pri plodnosti in reproduktivnem 'timingu' zaradi njegovega izražanja v testisih.

Zaradi nošenja sončnih očal nas sonce opeče!

Telo se ne more pripraviti na sonce, če blokiramo dostop UV svetlobe v možgane, skozi oči. V možgane prihajajo podatki, da ni močne sončne svetlobe, saj jutranja svetloba ne vsebuje UV žarkov, ta pa nas tudi ne opeče.

Prav tako pa vpliva na nepripravljenost kože na sonce dejstvo, da smo v večernih urah izpostavljeni modri svetlobi, kar signalizira telesu, da smo sredi dneva in zato izgubi točnost cirkadiane ure v možganih, kar posledično vpliva tudi na zaostajanje cirkadiane ure v koži, ki zato ni pravočasna v pripravi na močno sonce.

Da sploh ne omenjamo, kako se večina ljudi izpostavlja soncu. Večino časa (več kot 90%) preživi pod umetno svetlobo in gre potem na Tajsko ali na morje, kjer je ‘čez noč’ izpostavljeno močnemu soncu. To pa ni bil plan narave, kajne? Naši predniki, lovci in nabiralci tudi niso preživeli celega leta v jami in se poleti kar naenkrat pojavili nepripravljeni na soncu.

In za sončne kreme velja enako. Bolj jih uporabljamo, slabše se povezujemo s soncem in bolj se uničujemo s kemijo!

Sodobni človek se sploh ne zaveda, kako koristna je sončna svetloba! Ste že slišali za terapijo z rdečo svetlobo? (Red Light Therapy ali Photobiomodulation).

S tem pripomočkom si dejansko lahko pomagate oči in telo pripraviti na sonce, če nimate možnosti vsako jutro gledati sončni vzhod, kar je najbolj blagodejno. Vsak večer pa vsaj dve uri pred spanjem nosite zaščitna očala za modro svetlobo, da pomagate telesu uravnati cirkadiano uro, če ne uspete izklopiti vseh luči in zaslonov, (kar vam bo pomagalo tudi hitreje zaspati in bolje spati). Priporočamo pa zvečer uporabo takšnih lučk.

Vendar to še ni vse!

Prav tako zaradi sončnih očal ne moremo shujšati!

Ker UVB svetloba regulira apetit v hipotalamusu. Zakaj? Ko je prisotna močna svetloba, se naše telo dobesedno hrani z njo! Hrana, ki jo uživamo, je samo ‘dopolnilo’ svetlobi! Manj imamo (sončne) svetlobe, več hrane potrebujemo!

In če nismo povezani na sončno svetlobo, smo povezani z modro svetlobo (predvsem hladne led luči, zasloni, telefoni, pametne ure, celo avtomobilske luči..), ki ustvarja dopaminsko odvisnost od zaslonov, junk hrane, junk odnosov, junk odločitev v življenju..!

Žal imajo tudi korekcijska očala zaščito za UV svetlobo in leče! Ampak temu se lahko odpovemo.

Otroci pa sploh ne bi smeli nosit sončnih očal, ker se jim oči in možgani še razvijajo. Oni nosijo še večje posledice nošenja.

Namesto sončnih očal, uporabljajmo raje očala za zaščito modre svetlobe, ne pa očala za zaščito UV svetlobe. (Pozimi si je dobro UV svetlobo celo dodajati!)

Imamo že na kupe znanstvenih študij, ki potrjujejo, da sončna svetloba ni škodljiva in ne povzroča raka. V programu SVETLOBNI DNK razkrivamo najmanj 11 takšnih študij!)

Še vedno pa se nas drži MIT o nezdravi UV svetlobi, ki izvira iz neustrezno narejenih študij, ki so jih delali v laboratorijih z mišmi z izolirano UV svetlobo (brez rdeče), kot v naravi nikjer ne obstaja. UV svetloba se v naravi vedno pojavlja skupaj z rdečo in infrardečo. Tudi ko je sonce najmočnejše, je v njegovi svetlobi vsaj 45% rdeče. To pa ustvarja popolnoma drugačen izid, kot izolirana UV svetloba!

Narava nam je dala mehanizme, ki nam omogočajo, da naše telo (in koža) delujejo kot SONČNI PANEL, ki varno vsrkava sončno energijo in jo izkorišča za optimalno delovanje celic. Sončna svetloba ustvarja enosmerni izmenični tok, ki skozi mitohondrije, celične baterije, poganja naše telesne funkcije.

Manj imamo električne napetosti v telesu, manj smo ‘živi’, vitalni. Medecina opredeljuje okoli 30.000 različnih bolezni, ampak v grobem obstaja samo ena – in sicer disfunkcija mitohondrijev. (ugašanje naših celičnih baterij).

Brez sončne svetlobe (in z veliko slabe umetne) pa smo podvrženi boleznim, hitrejšemu staranju, debelosti, hiperaktivnim ter avtističnim otrokom in še mnogo več.

Ali ste vedeli, da sončna očala  preprečijo mežikanje na soncu. Mežikanje ovlaži oko in ohladi (termogeneza) , ko se površina ohladi, absorbiramo več vijolične svetlobe (retinal pigmentum epitelium). Več je absorbiramo, več očesnega melanina proizvajamo, da z njegovo pomočjo ustvarjamo dopamin, ki služi tudi za tretje oko, ki nam omogoča, da smo to, kar smo. Nasprotno modra svetloba uničuje dopamin in intuicijo.

Kaj pa na snegu in morju, kjer se UV svetloba odbija?

Ko si na snegu ali morju, se UV-svetloba odbija naravnost v oči.

Lovec-nabiralec ne bi potreboval modnih očal, a bi si znal pomagati s konstrukcijo iz narave. Pomisli: sneg odseva do 80 % UV-žarkov, kar je kot dvojni indirektni žarek, ki lahko povzroči poškodbo roženice (fotokeratitis ali “snežno slepoto”) brez kakršnega koli neposrednega sončnega sevanja.

Inuiti in Yupik ljudstva so to razumeli že tisočletja nazaj: iz karibujevih rag, kosti, drevesnega lesa ali volkača so ustvarjali “snow goggles” – očala z zelo ozkimi horizontalnimi reži, priljubljena kot ilgaak ali nigaugek. Te reže so delovale kot naravi prilagojena zaslonka – zmanjšale obseg svetlobe in hkrati povečale ostrino videnja, zavrle bleščanje in preprečevale fotokeratitis, preden je obstajala tehnologija.

Poleg tega so jih ščitile tudi lastne biološke “očalne obloge”: debelejši sloj maščobnih celic okoli očesnih votlin, ki deluje kot fizični filter in dodatna izolacija pred ekstremnim mrazom in svetlobo. Evolucija je v polarnih regijah znala kombinirati orodja in tkiva za optimalno zaščito – nekaj, kar smo mi v mestih skoraj pozabili.

Kaj pa lahko naredi sodobni človek?

Če te sneg, morje ali beli pesek “bombardirajo” z odbito UV-svetlobo, imaš tri možnosti:

  1. Uporabi starodavno rešitev – očala z ozkimi režami (tudi sodobne različice obstajajo in delujejo presenetljivo dobro).
  2. Treniraj toleranco – postopno izpostavljanje naravni svetlobi skozi vse leto pomaga, da tvoje oči postanejo bolj odporne (Kruse bi rekel: “Use it or lose it”).
  3. Naravna “očala” – prehrana z dovolj omega-3 in zdravimi nasičenimi maščobami podpira strukturo maščobnih blazinic okoli oči, kar je naša biološka zaščita proti ekstremnim svetlobnim in vremenskim pogojem.

Ne pozabi – očala so lahko orodje, a prava moč je v telesu, ki je prilagojeno svojemu okolju.

Potrebno je zgraditi SONČNI KALUS! (sončno toleranco)

Ampak kako?

V programu SVETLOBNI DNK imamo en cel modul posvečen samo sončnim očalom (ki je podprt s številnimi znanstvenimi študijami!)

Naložite si brezplačni modul programa SVETLOBNI DNK!

Dodatek julij 2025 – Nova študija o zdravju sončne svetlobe za oči! Longer wavelengths in sunlight pass through the human body and have a systemic impact which improves vision” 8. jul 2025!

Dodatek 2 – Komentar na FB:

1. zarčenje sonca ni isto kot pred 500 leti… ozon.. itd… 2. sončna očala so razvita v modernih laboratorijih in imajo uv zaščitni filter ravno zaradi tega… 3. po vase treba it v jame živet očitno

Odgovor Vadbene klinike

Razumem, kam merite – ja, danes imamo drugačne okoljske razmere kot pred več tisoč leti (čeprav imamo še živeče lovce in nabiralce, npr Hadza v Tanzaniji..). A če pogledamo podatke, nad večino Evrope ozonske luknje ni in UV indeks se v povprečju ni drastično spremenil, razen občasnih sezonskih nihanj.

Najprej se vprašajmo, zakaj se telo ne zna več prilagoditi svetlobi – ne pa, kako ga še bolj izolirati od nje.

Naravna UV zaščita ni samo “v ozonu” – je tudi v pigmentaciji kože, gostoti solznega filma, maščobnih celicah okoli oči, antioksidantih iz prehrane, ritmu izpostavljenosti in zdravju mitohondrijev. Če vse leto živimo pod umetno svetlobo in za steklom, potem so oči logično bolj občutljive – a to je izguba prilagoditve, ne pa dokaz, da je naravna svetloba zdaj “strup”.

Kar se tiče “iti v jame” – ravno nasprotno. Poanta je izstopiti iz “svetlobne jame” umetnih LED in ekranov ter postopoma obnoviti toleranco na spekter, v katerem smo se razvijali. To ni nostalgija po kameni dobi – to je biologija, ki še vedno velja leta 2025.