Posted on Leave a comment

Ali lahko narediš globok počep?

Si fit športnik ali športnica, treniraš 3-5x na teden – pa vseeno ne moreš narediti globokega počepa? Te zanima zakaj in kako to vpliva na tvoje športne rezultate ter tveganje za poškodbe?[/vc_column_text]

Ali lahko narediš globok počep?
Zakaj govorimo o globokem počepu in ne samo o ‘navadnem počepu’?

Pomislite, kaj se je najprej zgodilo v vašem življenju, prvi ali drugi? Se ne spomnite več? Predstavljajte si plazečega dojenčka, ki se ob opori želi dvigniti v stoječ položaj. Kateri gib mora storiti, da se lahko dvigne? Tako je, globok počep iz spodaj navzgor!

Ali lahko narediš globok počep?

Zdaj vemo, da smo bili vsi zagotovo nekoč sposobni izvesti globok počep in da je ta gib naraven in funkcionalen!

Žal pa se je ta gib v popačeni obliki začel uporabljati kot telesna vadba. Na žalost v njegovi skrajšani in nepopolni izvedbi, večkrat še z dodanimi utežmi.

Ali je počep z utežmi funkcionalna vadba?

Ali lahko narediš globok počep?
Odgovor je ne, ker si naložimo breme in začnemo gibanje od zgoraj navzdol. To se v naravi navadno ne dogaja, saj najprej počepnemo brez bremena in se nato dvignemo z bremenom. Medtem ko se gibalni vzorec deadlift (mrtvi dvig) dejansko zgodi tako.
Ali lahko narediš globok počep?
Počep zato skrajšamo ‘na polovico’ in iz funkcionalnega giba naredimo nekaj nenaravnega.

 

Ko na slab počep naložimo uteži, ojačujemo slabo mehaniko počepa.

Kateri so (žal) najbolj pogosti načini ukrepanja, ko nekdo ne more narediti počepa?

Fitnes industrija ponuja ‘parcialne rešitve’. Kdor ne more narediti počepa, pa naj dela ‘leg press’ (potisk nog), ‘leg extension’ (izteg noge), ‘leg curl’ (upogib kolena). Tako lahko trenira dele telesa, ne da bi gibe povezal v funkcionalno celoto gibanja. Tu nastane zelo velika težava, saj trenira primarne mišice, medtem ko stabilizatorje zapostavi. Rezultat treninga v mišični izolaciji so velike mišice in atrofija mišičnih vzorcev gibanja.

Zakaj je počep tako pomemben?

Počep je gibalni vzorec prisoten pri večini športnih dogodkov. Je ključnega pomena pri eksplozivnih gibih spodnjih ekstremitet. Prav tako je gib, ki nas spremlja skozi vsak dan, ko vstanemo, se vsedemo v avto, dvignemo otroka, delamo na vrtu, dvignemo vrečko iz tal…

Ali lahko narediš globok počep?
Ali lahko narediš globok počep?
Test globokega počepa izzove mehaniko celotnega telesa – če izveden pravilno. Z njim se ocenjuje funkcionalno mobilnost kolka, kolen in gležnjev ter delovanje mišic telesnega jedra. S palico iztegnjeno nad glavo pa tudi mobilnost ramenskega obroča in prsne hrbtenice.

Slab rezultat testa je lahko posledica veliko faktorjev. Omejena gibljivost v zgornjem prsnem predelu je lahko posledica omejene gibljivosti ramenskega (glenohumeralnega) sklepa in/ali slabe mobilnosti prsne hrbtenice. Omejena gibljivost spodnjih ekstremitet, vključujoč dorzifleksije gležnja (gib v gležnju, ki se zgodi pri počepu) ali slaba fleksija kolkov, lahko izvira iz slabe gibljivosti kolčnega sklepa, nestabilne medenice, hiperekstendiranega kolena, zakrčene ahilove tetive, šibkega trupa… …ali različnih kombinacij.

Ali lahko narediš globok počep?

Lahko bi rekli, da je počep ogledalo mobilno – stabilnega ravnovesja vseh segmentov našega telesa povezanih v celoto.

Test lahko pove veliko, ali pa nič, če dobimo z njim preveč informacij hkrati, torej preveč neznank v enačbi. Zato nikoli ne uporabljamo testa globokega počepa kot edino diagnostično orodje, ampak vedno pred njim opravimo še 6 ostalih funkcionalnih testov! (glej spodaj povezave z drugimi blogi).

Ali lahko narediš globok počep?
Pri omejeni izvedbi gibalnega vzorca globokega počepa gre za prekinjeno povezavo med telesom in možgani. Zato je popolnoma neučinkovito nekoga z ustnimi navodili ali demonstracijami ‘učiti’, kako naj popravi vzorec. V možganih obstaja točno takšen motoričen zapis počepa z razlogom, ker se je v preteklosti nekje porušilo ravnotežje med mobilnostjo in stabilnostjo (več o mobilnosti in stabilnosti si lahko prebereš na tej povezavi). Zato tudi raztegovanje in krepljenje mišic po posameznih anatomskih regijah odgovornih za počep ni dovolj.

Kako pride do atrofije gibalnega vzorca?

Pretreniranost, nepravilen trening, nesanirane poškodbe, kompenzacijski gibi, mišično nesorazmerje/neravnovesje so glavni razlogi.

Tudi če ima oseba popoln obseg gibanja v ramenih, kolkih in gležnjih, lahko test pokaže omejitve. Zakaj? Verjetno zato, ker se stabilizatorji trupa ne aktivirajo pravočasno in ker ne delujejo koordinirano. Zato za stabilizacijo in ravnotežje telesa rekrutirajo površinske mišice. Taka mišična kompenzacija sicer omogoči gib, ampak ne optimalnega. Največkrat se pri taki kompenzaciji pri fazi dviga pretirano rekrutira mišica kvadriceps (sprednja stegenska), namesto glutealnih in hamstring mišic na zadnjem delu stegna. To zlahka vodi do bolečin v kolenih.

Poglejmo si spodnjo sliko. Ali opazimo kaj nevsakdanjega? Ne? Otrok, ki se plazi.. nič posebnega, ne? Dobro. Pa poskušajmo sami zavzeti enaki pozo. Leva noga na tleh, LEVA roka na tleh… Hmmm. Ne, ni diagonalni vzorec gibanja! Gre za istostranski! To pa ni več tako preprosto, kot zgleda, je tako? Smo pravkar ugotovili že prvo pomanjkanje stabilnosti in celo asimetrije glede na levo ali desno polovico telesa? Kdaj pa se je to zgodilo? Kot otroci smo zagotovo tako gibanje izvedli naravno, brez posebnega truda. Zdaj pa ne več? Kdo ve, koliko takšnih porušenih vzorcev bi še lahko odkrili pri sebi? Vas zanima? Zakaj ne bi izkoristili večletnega truda in raziskovanj vrhunskih ekspertov združenih v 7 preprostih testih, odkrili svoje mehanično šibke člene ter jih odpravili? No, zdaj poznate vsaj že dva!

Naložite si brezplačni priročnik Kako do boljše telesne drže in manj bolečin?

Ali lahko narediš globok počep?

Alja Malis je certificirana FMS specialistka za gibanje (trenutno edina v Osrednjeslovesnski regiji), ki vam lahko opravi testiranje in sestavi korekcijski program. Več o testiranju izveste tu: ŠPORTNA DIAGNOSTIKA.

 

Posted on Leave a comment

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?

Ne čakajte, da vam bolečina prepreči vaše športne načrte! Testirajte se in ugotovite ali z vašo športno dejavnostjo tvegate poškodbe! Nato zmanjšajte tveganja s preprostimi korekcijskimi vajami.

V današnjem svetu športa in fitnesa je ‘več več’ in ‘manj manj’. Vsaj takšne ‘športno – modne’ smernice narekuje dobičkonosna fitnes industrija. Kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto. Kljub poplavi vedno novih fitnes naprav in vadb, se število športnih poškodb ne zmanjšuje, ampak povečuje.

Zakaj nas kljub redni športni aktivnosti boli križ? Zakaj nas bolijo kolena, ko delamo počepe? In zakaj so nekatere mišice takooo zakrčene?

Poglejmo si primer trditve ‘kvantiteta giba je zamenjala kvaliteto’ skozi slikovit primer modernih športnih oziroma tekaških copat!

Idealen tekaški copat je ustvarjen, da blaži udarce in ustvarja udobje, ki ga nismo deležni tudi, če bi hodili bosi po mehkem mahu. Ustvarja iluzijo teka na perfektni podlagi. Tako lahko tečemo več, delamo večje korake in si več upamo. Varuje nam gležnje, ščiti kolena, skoraj teče namesto nas. Z malo marketinške pismenosti nam prodajalec proda copat z visoko stopnjo varnosti in udobja, ki je podlago za boljše športne dosežke.[/vc_column_text]

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
Kaj pa če bi naredili en majhen preizkus in bi današnji trening pretekli bosi? Kaj si nora! Bi rekli. Kako naj tečem brez superg, ne da si pri tem poškodujem? Hmm… Jasno, če bi tekel na enak način kot s ‘super’ supergo, bi se točno to zgodilo. Težo telesa bi ob pristanku na sprednjo nogo varno polagal na peto, delal bi dolge nekontrolirane korake in tekel bi več, kot ti tvoje telo dovoljuje.
Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
Živčno mišični sistem in anatomija stopala s stopalnim lokom nam omogočata popolno senzorično in motorično izkušnjo. ‘Neudobje’, ki ga občutimo, ko tečemo bosi ali s kakšno manj ‘anatomsko’ supergo, je le čista mehanična korekcija telesa, za kar se prikrajšamo z ‘umetno ustvarjeno korekcijo udobja’ – super supergo. Res je, lahko tečemo dlje in hitreje, saj tehnologija zabriše slabo mehaniko telesa, ampak za kakšno ceno? Smo res pripravljeni žrtvovati kvaliteto za kvantiteto? Ko prikrijemo en problem, nastane drug. Gibi se seštevajo. In poškodbe so neizogibne.

Tu sploh ne gre za to, da bi morali tečt bosi!

Iz čevlja vlečemo vzporednice na celotno fitnes industrijo in novodobni pristop posameznikov k športni aktivnosti. Tehnologija (žal tudi prehrambena) največkrat ne dela športniku usluge, ponudi mu samo preprosto začasno rešitev, ki disfunkcionalen vzorec spremeni v funkcionalen, kar narava ni hotela. Podobno kot kadar vzamemo protibolečinsko tableto ali namestimo opornice, nalepimo trakove in ignoriramo bolečino, namesto da bi poiskali njen vzrok. Vse to vodi do trajnih posledic. In tega nam ne bi bilo treba.

Naložite si brezplačni priročnik ZDRAVA STOPALA!

Kaj lahko naredimo, če se želimo še naprej ukvarjati s športom, dosegati rezultate in zmanjšati možnost poškodb?
Ne, ni se vam treba odpovedati niti supergam, niti ostalim novodobnim špotnim pridobitvam!

Lahko pa opravite 7 funkcionalnih gibalnih testov, ki vam napovejo možnost poškodb.

Športniki, poznate 7 funkcionalnih testov za preprečevanje športnih poškodb?
1. Globok počep, 2. prestop čez oviro, 3. izpadni korak v liniji, 4. dotik pesti na hrbtu, 5. dvig noge leže, 6. dvig v skleco iz ležečega položaja, 7. istostranski izteg noge in roke.

Zgleda popolnoma preprosto, ampak…

Vsak test se opravi v skladu z določenim protokolom. Možne so tri ponovitve in maksimalno tri točke za popolnoma opravljen test. Test opravljen z dovoljeno kompenzacijo ali manjšimi odstopanji dobi točko manj, torej dve točki. Neuspešno opravljen test je ena točka. Prisotna bolečina pri izvedbi izniči vse točke. Skupno je možno doseči 21 točk.

Raziskve so pokazale, da doseženih 15 točk ali več zagotavlja manj možnosti za poškodbe kot doseženih 14 točk ali manj. Asimetrije med levo in desno polovico telesa so večji riziko za poškodbe, kot slabša, a enaka ocena na obeh straneh.

Nekateri športniki hote ali nehote uspešno prikrivajo kompenzacije v svojem telesu. Test razkrije vsako prikrito kompenziranje. Zato je kot testno orodje odličen pripomoček pri športnem napredku in tudi pri zadnjih fazah rehabilitacije po poškodbah.

Je detektor šibkih členov v športnikovi biomehanični verigi gibanja. Ko ugotovimo, kje je športnikov najšibkejši člen, lahko korekcijske vaje specifično programiramo. Tako so učinkovitejše. Njihov uspeh pa je ponovno merljiv z istimi testi.

Alja Malis je certificirana FMS specialistka za gibanje (trenutno edina v Osrednjeslovesnski regiji), ki vam lahko opravi testiranje in sestavi korekcijski program. Več o testiranju izveste tu: ŠPORTNA DIAGNOSTIKA.

Posted on Leave a comment

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!

“Telo vam bo želelo dopovedati, da nimate nobenega utemeljenega razloga, da bi nadaljevali. Edini izhod je, da se zanesete na svojega duha, ki k sreči deluje neodvisno od logike.” − Tim Noakes, ultramaratonec

K sreči?

Kaj pa, če nam telo sporoča, da je v stiski, mi pa ga ženemo naprej? Adrenalin in drugi hormoni, ki se sproščajo med športno aktivnostjo lahko prikrijejo bolečino. To ima smisel, ko gre za preživetje. Slaba mehanika gibanja se sešteva. Ni nujno, da telo s slabo mehaniko takoj opozori z bolečino. Včasih se to zgodi šele, ko je že prepozno. Slaba mehanika je lahko tudi prikrita in je sami sploh ne opazimo. Opazimo morda le, da se prej utrudimo in da porabimo več energije za enak rezultat. Vendar slabših rezultatov verjetno ne pripišemo nečemu, česar se sploh ne zavedamo.

Ta blog vas ne bo odvračal od vašega priljubljenega športa. Tudi vas ne bo učil pravilne tehnike teka. Pomagal pa vam bo razumeti, kako vaše telo ‘razmišlja’, ko tečete ali se ukvarjate s športom. In pomagal vam bo razumeti, kaj potrebuje vaše telo, da lahko izpolni želje vašega ‘duha’.

Pogoj za funkcionalno delovanje mišično-skeletnega sistema v odsotnosti bolečine je ravnovesje mobilnosti in stabilnosti. Mobilnost je kombinacija mišične fleksibilnosti, obsega gibanja sklepov in svoboda gibanja telesnih segmentov med seboj. Stabilnost je sposobnost telesa, da ohranja držo bodisi statično bodisi dinamično (v gibanju). Športnik vedno žrtvuje kvaliteto giba za kvantiteto in zato razvije kompenzatorne gibalne vzorce, da lahko opravi željeno nalogo. S tem poruši razmerje mobilnosti in stabilnosti v telesu.[/vc_column_text]

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Vzamimo za primer tek oziroma tekača. Pri teku so poleg meč pogosto zakrčeni fleksorji kolka. To so mišice upogibalke kolka, ki se nahajajo na sprednjem delu stegna. Stanje še poslabša veliko sedenja, ki je dandanes skoraj neizogibno. Na večjo zakrčenost pa lahko vpliva tudi slabša stabilnost trupa. Šibek trup kompenzira svoje delo s površinskimi mišicami, mišicami odgovorne za dinamiko, s čimer jih preobremeni.

Zakrčene upogibalke kolka zmanjšajo obseg gibanja v kolkih. Primankljaj gibljivosti kolkov telo kompenzira tako, da žrtvuje stabilnost sklepov navzgor v verigi, to je v ledvenem delu hrbtenice ali navzdol, v kolenu. S tem zgotovi ‘novo’ mobilnost potrebno za tek, vendar v segmentih, ki morajo biti primarno stabilni. Ledvena hrbtenica v tem primeru utrpi pretirano fleksijo, ekstenzijo in rotacijo.

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Na račun te kompenzacje se tekaču takoj ne poslabša rezultat teka, se pa poslabša mehanika giba, poraba energije in zelo poveča možnost za poškodbe.

Možnost za poškodbe se stopnjuje s stopnjo asimetričnosti (mobilnosti in stabilnosti) leve in desne polovice telesa.

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!
Ta kompenzacija je začasne narave in jo telo ustvari v ‘boju za obstanek’. Telo’misli’, da tečemo za hrano ali bežimo pred sovražnikom in ne ‘kar tako’!

 

Kako lahko to preprečimo ne da bi se odpovedali svojemu športu?

Obstaja zanesljiv način s katerim lahko preverimo, ali je naše telo pripravljeno za športni napredek (performance). Prevedeno v bolj strokovni jezik to pomeni, ali je naše telo dovolj stabilno in mobilno, da lahko ustvarja kvantiteto gibanja, ne da bi porušilo kvaliteto? Saj, kot smo razložili do sedaj, porušena kvaliteta giba (porušena mehanika giba) lahko vodi do poškodb, bolečin in s tem do upadca moči, zmožnosti napredovanja in utrujenosti.

 

Obstaja 7 testov, ki nam enoznačno podajo odgovor na to vprašanje.

Skupina vrhunskih ameriških fizioterapevtov, kineziologov in športnih trenerjev je skozi večletna raziskovanja in testiranja razvila 7 funkcionalnih testov gibanja (v originalu FMS, Functional Moement Screen), ki nam pokažejo:

Telo misli, da tečemo za hrano ali da bežimo pred sovražnikom in ne kar tako!

  • Ali je naše telo dovolj mobilno – stabilno za ‘performance’?
  • Ali je naše telo dovolj simetrično za ‘performance’?
  • Ali je prisotna bolečina?

V kolikor testov ne opravite zadovoljivo, ne pomeni, da se morete odpovedati športnim užitkom! Pomeni le, da je potrebno opraviti nekaj korekcijskih vaj, ki so bile prav posebej razvite kot del tega sistema. Bistvo korekcijskega sistema je ustvariti pogoje za športni napredek s čim manjšo verjetnostjo za poškodbe in bolečine.

Alja Malis je certificirana FMS specialistka za gibanje (trenutno edina v Osrednjeslovesnski regiji), ki vam lahko opravi testiranje in sestavi korekcijski program. Več o testiranju izveste tu: ŠPORTNA DIAGNOSTIKA.