Oznaka: devterij

Posted on by — Leave a comment

Ali so krave, konji in srne res vegetarijanci – ali le naravni “maščobni jedci”?

Narava nima prehranskih ideologij

Ko človek govori o “čisti” prehrani, pogosto pogleda v naravo – in si reče:
“Če krava, konj in srna preživijo brez mesa, potem tudi jaz lahko.”

Toda narava ne razmišlja v kategorijah vegansko, vegetarijansko, mesno, etično.

Narava deluje biološko, ne ideološko.

Vsako bitje ima svojo mitohondrijsko logiko – svoj način, kako iz okolja pridobi svetlobo, vodo in energijo.
In ko to pogledamo natančneje, ugotovimo nekaj, kar večini ljudi popolnoma obrne logiko prehrane na glavo:
Krava, srna in konj so v resnici “notranji mesojedci”.

Konj, krava in srna niso “čisti vegetarijanci” v energetskem smislu

Res je, da ne jedo mesa – a to še ne pomeni, da živijo od rastlinskih beljakovin ali sladkorjev.
Njihov prebavni sistem je popolnoma drugačen od človeškega.

Prežvekovalci in kopitarji imajo več prekatov v želodcu ali izjemno razvito mikrobioto, ki s fermentacijo razgradi celulozo iz trave v maščobne kisline s kratko verigo (SCFA: butirat, propionat, acetat).

Te kisline nato absorbirajo kot svoj glavni vir energije.
To pomeni, da so v resnici presnovno odvisni od maščob, ki jih proizvedejo njihovi mikrobi iz rastlin.
Biološko gledano torej niso “vegani”, temveč notranji maščobni jedci – le da njihova mikrobiota dela maščobo iz trave.

Sezonska prehrana živali in devterij v travi

Tudi krava, srna ali konj pozimi ne jedo enake trave kot poleti.
Poleti je trava polna vode, svetlobe in sladkorjev — vse to pomeni več devterija, ker sončna svetloba in visoka temperatura omogočata večji delež “težje” vode (D₂O) v rastlinski masi.
Takšna hrana je lažja, hitreje razpoložljiva za energijo in primerna za obdobje, ko je v okolju dovolj UV svetlobe, da lahko organizem kuri glukozo brez posledic.

Pozimi pa se spremeni vse:
– trava izgubi večino vode in sladkorja,
– rastline “umrejo” in se dehidrirajo,
– v njihovi strukturi ostane manj devterija, ker je manj tekočine in več suhe, mineralne mase.

Zato tudi živali pozimi ne pridobivajo energije iz “sladkorne trave”, ampak iz suhih, vlaknatih delov in lastne fermentacije, kjer bakterije proizvajajo maščobne kisline z nižjim deležem devterija.
Tako se njihova notranja biokemija naravno preklopi na presnovo maščob z manj devterija – kar je isto, kar človek doseže s hladno izpostavljenostjo (CT) in sezonsko prehrano bogato z maščobami.

Z drugimi besedami:
Zima v naravi pomeni manj devterija.
Zato živali in ljudje, ki sledijo sezoni, pozimi spontano preidejo v bolj “mitohondrijsko čisto” stanje — počasnejše, a energetsko učinkovitejše.

Popolna usklajenost z okoljem

Krava, srna in konj živijo 100 % v skladu z naravo:
brez umetne svetlobe, brez oblačil, brez trgovin in brez tropskega sadja pozimi.
Njihova biologija je v popolni resonanci z naravno svetlobo, magnetnim poljem in sezonskimi ritmi.

Ko je dan kratek, se njihova presnova upočasni, apetit se spremeni, ritem spanja sledi soncu.
Njim ni treba razmišljati o “uravnoteženi prehrani” – narava to ureja sama..

Človek pa?
– Spi ob umetni svetlobi do polnoči.
– Dela v zaprtih prostorih brez sonca.
– Je mango in avokado sredi zime.
– Nosí plastiko in sintetiko, ki blokirata fotonski stik s kožo.

Zato človek pozimi nima več naravne sinhronizacije z okoljem – in za ohranjanje biološke energije potrebuje energetsko gostejšo hrano: maščobe, ribe, jajca, meso.
To ni stvar ideologije, ampak fizike svetlobe in mitohondrijev.

Razlika v mitohondrijski zasnovi

Prežvekovalci imajo:

  • ogromno mitohondrijev v mišicah z nizko potrebo po glukozi,
  • učinkovit sistem za recikliranje toplote iz fermentacije,
  • stalen stik z zemljo (uzemljitev) in gibanjem, ki spodbuja elektronski pretok.

Človek pa ima:

  • možgane z ekstremno porabo energije,
  • živčni sistem, ki nujno potrebuje DHA iz morskih virov,
  • fotonsko občutljivo mrežnico, ki za delovanje potrebuje svetlobo in maščobe.

Zato človek pozimi ne more optimalno delovati brez živalskih maščob, DHA in kakovostne proteinske sinteze.
Krava tega ne potrebuje, ker nima 86 milijard nevronov, ki bi neprestano streljali elektrone*.


*V naših možganih je približno 86 milijard nevronov (živčnih celic).
Vsak nevron komunicira z drugimi preko električnih impulzov – teh je lahko tudi več sto na sekundo.
Ti impulzi niso “tok” v smislu električnega kabla, ampak premikanje elektronov in ionov (natrij, kalij, kalcij) čez celične membrane.

Ko rečemo, da nevron “strelja elektrone”, gre za prenos elektronov skozi mitohondrije (v notranjosti celice), kjer nastaja ATP – energijska valuta. Če pa je v vodi in hrani preveč devterija (težkega vodika), ta proces postane počasnejši, ker devterij fizično zavira gibanje v verigi prenosa elektronov. Posledica: manj ATP, več oksidativnega stresa, počasnejše “streljanje elektronov” — kar pomeni slabši fokus, spomin, razpoloženje in regeneracija.

Ta blog je nadaljevanje blogov na temo devterija in enega o biološki smiselnosti vegetarijanstva, kjer tla zmrzujejo:

  1. Devterij – skriti zaviralec energije v telesu
  2. Voda ni le čista ali filtrirana – njena vrednost se meri v kvantni biološki funkcionalnosti
  3. Je v očeh narave veganstvo stvar etike in morale ali zemljepisne širine?

Zimska biologija: zakaj “travna dieta” pozimi ne deluje?

Srna pozimi preživi na zmrznjeni travi, ker njeni mikrobi proizvajajo energijo v obliki maščob.
Človek pa bi z enako prehrano izgubil toploto, hormone in mentalno jasnost.

Konj ne potrebuje DHA za vid in sinapse, človek pa jo mora vnesti iz rib ali živalskega vira, da ohrani kognicijo, vid in čustveno stabilnost.

In kar je ključno:
živali ne motijo svojega svetlobnega okolja – človek pa ga drastično. Preberi več o zastrupljenosti z modro svetlobo.
Zato ljudje v mrzlem in temnem delu leta ne moremo optimalno “kuriti” sladkorjev, ampak preklopimo na biološko zimsko prehrano – bogato z maščobami, kolagenom in DHA.

Konji in krave skozi leto ne jedo enake hrane — tudi trava ni enaka!

Čeprav na prvi pogled izgleda, kot da krava ali konj vse leto “je travo”, je to le površinski vtis. V resnici narava sezonsko spreminja sestavo rastlin, zato živali nikoli ne jedo enake hrane, tudi če je vir navzven isti.

  • Poleti je trava bolj bogata s sladkorji (zaradi močne sončne svetlobe in fotosinteze)
    žival dobi več hitre energije in nekaj “naravnega skladiščenja” za zimo
  • Jeseni trava postane vlaknasta, škrobna in manj sladka
    priprava na preklop v zimski način
  • Pozimi živali jedo suho travo, seno, mah, podrast, liste in skorjo
    to je hrana z nizko vsebnostjo sladkorjev, iz katere njihovi mikrobi proizvajajo več maščobnih kislin s kratko verigo (SCFA), glavni vir energije v mrazu

Torej narava živali pozimi ne hrani sladkorjev, temveč notranje proizvedene maščobe, nastale iz vlaknin.

To potrjuje osnovno načelo naravne biologije:

Pozimi nobena naravna vrsta ne živi na sladkorjih.

Narava ne potrebuje nutricionističnih smernic — njena presnova je sezonsko inteligentna. Mi pa smo to inteligenco izgubili, ko smo odklopili svoje življenje od svetlobe, okolja in ritma letnih časov.

Zaključek: Narava ni vegan, je ciklična

Vegetarijanstvo je lahko koristno v tropskem pasu ali poleti, ko je svetloba močna, dnevi dolgi in UV spekter aktivira presnovo glukoze in razbremeni devterij.
Toda v zmernem pasu – brez UV svetlobe, pri nizkih temperaturah in daljših nočeh – je to biološko neskladje, ne moralna izbira.

Narava nas uči, da se pozimi vračamo k gostejši svetlobi – tisti, ki je ujeta v maščobah, beljakovinah in ribjem olju.
Ne zato, ker bi “morali jesti živali”, temveč ker nas fizika tega okolja v to nežno sili.

Ko razumeš to logiko, vidiš, da krava in srna ne nasprotujeta tvojim prepričanjem.
Le kažeta ti, kako modra je narava – in kako daleč smo se od nje oddaljili.

Naša telesa niso ločena od narave – so podaljšek njenega ritma.
Ko se temu ritmu zoperstavimo – z napačno svetlobo, napačno vodo ali neustrezno hrano za letni čas – se začne motiti osnovna biološka komunikacija med svetlobo, mitohondriji in DNK.


Program Svetlobni DNK je ustvarjen prav zato:
da človeka vrne v koherenco z naravnimi ritmi svetlobe, temperature in vode.
V njem spoznaš, kako sezonsko uskladiti:

  1. Prehrano – da sledi naravni svetlobi in tvojim mitohondrijem,
  2. Svetlobo in temo – da se tvoj cikel hormonov, spanja in energije uskladi z dnevom,
  3. Mraz (CT) – da se aktivira notranje izgorevanje devterija in rjavo maščevje,
  4. Vodo – da tvoj celični tok postane prevoden in energijsko bogat,
  5. Ritem – da tvoje telo spet začne dihat z Zemljo.

Ko se ta sistem uravna, tvoje telo ne potrebuje več volje, da bi bilo zdravo ali vitko.
Zgolj sledi naravi – in vse se postavi na svoje mesto.

Če želiš, ti pripravimo tudi osebni Kvantni protokol –na osnovi tvojega biološkega profila, svetlobnega okolja, cirkadianega ritma in ciljev . klikni na povezavo in piši, da ustvarimo tvoj načrt za zimo.
Tako boš spet dihal/a, jedel/a in spal/a v skladu s svetlobo, ne proti njej.

OPOMBA ZA BRALCE! Ta zapis ni napad na veganstvo ali vegetarijanstvo. Namen je spodbuditi razmislek o biologiji, ekologiji in naravnih zakonitostih, ki uravnavajo življenje vseh vrst — ljudi in živali. Zavedamo se, da je industrijska reja živali pogosto izjemno kruta in etično nesprejemljiva.
Zato podpiramo prizadevanja za sočutnejše, sonaravne in lokalne pristope k pridelavi hrane ter spoštovanje vseh živih bitij. <3

Posted on by — Leave a comment

Voda ni le čista ali filtrirana – njena kvantna biološka vrednost se meri v devteriju.

Voda ni samo H₂O – pomembno je, kakšna voda je v tvoji celici

Ker čista voda še ne pomeni zdrava voda. Ni vsaka voda živa. Tista z manj devterija hrani tvoje mitohondrije – druga te utruja. Devterij je nevidni element, ki odloča, kako hitro se staramo. Če bi tvoji mitohondriji lahko govorili, bi prosili za lažjo vodo. → Kaj v resnici pomeni “deuterium depleted water” in kako jo telo samo ustvarja?

To je nadaljevanje bloga z naslovom Devterij – skriti zaviralec energije v telesu

V Sloveniji imamo srečo: na voljo je veliko voda, izviri, vodnjaki in javni pipi, ki po uradnih podatkih nudijo kakovostno pitno vodo. A kljub kemični čistosti pitne vode obstaja parameter, ki ga redko obravnavamo – in ta parameter je izotop težjega vodika, imenovan Devterij (D ali ²H). Čeprav je njegova koncentracija le v mikro delcih (ppm – deli na milijon), ima lahko velik vpliv na delovanje mitohondrijev, celično energijo in našo vitalnost.
V tem blogu bomo pogledali, zakaj voda iz pipe v Sloveniji vsebuje relativno visok delež devterija (≈ 150–155 ppm), zakaj se vrednosti razlikujejo po geografskih širinah (npr. ekvator vs severni pol), kako industrijski postopki (npr. Reverzna osmoza, destilacija) vplivajo na devterij, in kje v Sloveniji lahko poiščemo izvirsko vodo z nižjo vsebnostjo devterija. Prav tako bomo predstavili rešitve – vključno z dvema dodatnima poleg naprave AcquaCure – za izboljšanje vode glede devterija.

Zakaj je voda z manj devterija tako ključna?

Devterij je stabilna, vendar težja oblika vodika (vsebuje en nevtron več), kar pomeni, da se v bioloških sistemih obnaša nekoliko drugače od “lahkega” vodika (proti vodika, H). V naših mitohondrijih – organelih, kjer nastaja energija (ATP) – se voda nenehno ustvarja znotraj celične dihalne verige. Ta notranja “metabolična” voda je brez devterija in je osnova za optimalno delovanje mitohondrijev, saj sodeluje pri elektronskem transportu in ohranjanju pravilnega električnega potenciala membrane. Če je v telesu preveč devterija, se ta težja oblika vodika vgradi v mitohondrijske nanomotorje (ATP sintazo) in jih dobesedno “upočasni” – ker so ti motorji občutljivi na maso in vibracijsko frekvenco vodikovih ionov. Posledica je nižja proizvodnja energije, več oksidativnega stresa, počasnejša regeneracija in hitrejše staranje celic.

Zato voda z manj devterija (naravno iz ledeniških, globinskih ali posebej obdelanih virov) podpira mitohondrijsko funkcijo, izboljšuje presnovo in spodbuja adaptacijo telesa na naravne ritme svetlobe in temperature – kar je osnova za dolgoročno celično zdravje.

Devterij sam po sebi ni “slab”, vendar postane problem, kadar živimo v geografskih širinah z manj sonca. V ekvatorialnih predelih ga narava uravnava z močno UV-svetlobo in visoko infrardečo komponento sonca, ki pospešujeta odstranjevanje devterija iz telesa prek mitohondrijske vode. V severnejših regijah pa je sončne energije manj, zato se presežek devterija težje razgradi, kar vodi v energetski primanjkljaj.

Kje smo in kakšna je slika?

  • Pitna voda iz pipe v Sloveniji (in večini Evrope) naj bi imela približno 150–155 ppm devterija. (Omemba: to je približna vrednost; specifičnih javnih meritev za Slovenijo morda ni javno objavljenih, a to je okvir iz literaturnih analogij.)
  • Za telo bi bila bolj optimalna vrednost okoli 125 ppm ali manj, saj to pomeni manj “obremenitve” mitohondrijev in učinkovitejšo proizvodnjo mitohondrijske vode (tzv. DDW – deuterium depleted water).
  • Zakaj je vodovodna voda višja? Ker prihaja iz virov bližje površju, je kemično obdelana in nima “globinskega filtra” skozi velike globine, kjer bi voda imela manj devterija.

Zakaj se vrednosti devterija razlikujejo geografsko?

Običajno se na ekvatorju oziroma v tropskih območjih najde višje vrednosti devterija v vodi, medtem ko v območjih bližje polom (dolgi transport izparjene, kondenzirane vode, več “frakcionacije”) najdemo nižji delež devterija.
Enostavno: pri izhlapevanju vode ostanejo težji izotopi (kot devterij) bolj zaostali, lažji izotopi (H) pa se hitreje gibljejo. Zato polarne vode lahko vsebujejo manj devterija.
Ta geografska razlika nas uči, da “voda je voda” ni dovolj – kvaliteta izotopov in zgodovina vode sta pomembni.

Industrijska voda, reverzna osmoza, destilacija

Industrijska pitna voda pogosto pomeni, da je voda “očiščena” oziroma obdelana, a čiščenje ne odstrani devterija – izotopi devterija imajo skoraj enako kemijsko obnašanje kot navadni vodik, zato jih standardni filtri ne izločajo.

Reverzna osmoza odstranjuje veliko mineralov in nečistoč, a ne zagotavlja nizkega devterija; lahko rezultira v vodi z ~145–150 ppm devterija ali celo več, če je vir tak.

Destilacija lahko zmanjša delež nečistoč, vendar samo po sebi ne garantira nizkega devterija, razen če gre za specializirano frakcionirano destilacijo.
Zato je ključno razumeti: kemijska čistost ni isto kot kvantna funkcionalnost.

Kako lahko znižamo vnos devterija v praksi?

  1. Izbira primerne vode: uporabljaj filtrirano ali ledeniško vodo z nizko vsebnostjo devterija. Voda iz reverzne osmoze (RO) je dober začetek, saj odstrani večino primesi – čeprav sama po sebi ne zniža bistveno devterija, omogoča pa osnovo za nadaljnjo strukturiranje.
  2. Omejitev industrijsko obdelanih živil in sladkorjev: ker rastline, ki rastejo pod umetno svetlobo ali izven sezonskih pogojev, vsebujejo več devterija, je priporočljivo uživati lokalno in sezonsko hrano, ki je fotonsko “usklajena” z našim okoljem.
  3. Dodatna obdelava vode – npr. z napravo Acqua Cure: takšne naprave v vodo vnašajo t. i. Brownov plin (H₂ + O₂), ki strukturira molekule, izboljša redoks potencial in posredno spodbuja mitohondrijsko presnovo. Voda s takšno obdelavo ne vsebuje manj devterija v absolutnem smislu, a jo telo lažje uporabi pri proizvodnji lahke mitohondrijske vode.

Komercialna voda z nizko vsebnostjo devterija (DDW)

Na trgu je vse več t. i. deuterium depleted water (DDW) – komercialno proizvedene vode z umetno znižano vsebnostjo devterija (običajno med 25–105 ppm, medtem ko ima naravna voda okoli 150 ppm). Takšna voda se pridobiva s postopki destilacije, frakcioniranja in uparjanja, ki selektivno odstranijo devterij, zato je v teoriji bližje “mitohondrijski vodi”, ki jo telo samo proizvaja znotraj celic.

V praksi ima DDW voda lahko terapevtske učinke – zlasti pri ljudeh z resnimi presnovnimi motnjami, kronično utrujenostjo, rakavimi boleznimi ali izrazito disfunkcijo mitohondrijev, kjer je cilj hitro zmanjšati obremenitev z devterijem. Uporablja se v omejenih ciklih (npr. 30–60 dni) pod nadzorom strokovnjaka, saj je prehitro znižanje devterija lahko tudi stresno za telo.

Vendar DDW voda ni nujna za zdrave posameznike, ki so izpostavljeni naravni svetlobi, se prehranjujejo sezonsko in uporabljajo naravne načine uravnavanja (svetloba, mraz, gibanje, pravilno dihanje). Telo namreč samo proizvaja “lahko” vodo z nizko vsebnostjo devterija, ko so mitohondriji aktivni in imajo dovolj sončne energije. Zato DDW ni čudežna rešitev, temveč dopolnilo, ki lahko pomaga tistim, ki živijo v izrazito ne-naravnih pogojih – pod umetno svetlobo, z motenim cirkadianim ritmom ali brez stika z naravnimi viri IR svetlobe.

Zakaj moramo v zimskem času biti še posebej pozorni na devterij?

Pozimi imamo:

  • manj UV svetlobe, ki sicer pomaga pri izločanju devterija skozi fotonsko aktivnost v mitohondrijih;
  • več kopičenja devterija v telesu – manj pijemo, manj se potimo, manj se gibamo;
  • več notranjega bivanja in manj stika z naravnimi ritmi (kar zmanjša energijsko strukturo vode v telesu).

Zato mraz pozimi kompenzira pomanjkanje sonca – deluje kot biološki signal, da aktiviramo “zimskI način” presnove: več mitohondrijev, več izgorevanja maščob, manj devterija v celicah.

Ko telo izpostavimo mrazu (hladni tuši, ledene kopeli, CT), pride do več ključnih procesov:

  • Zmanjšanje porabe kisika in povečanje maščobnega metabolizma – pri izgorevanju maščob nastaja mitohondrijska voda, ki ima zelo nizek delež devterija (manj kot 120 ppm). To pomeni, da telo samo proizvaja “lahko vodo” (DDW).
  • Hlad aktivira rjavo maščobo (BAT) in UCP1 proteine, ki sproščajo toploto brez tvorbe ATP. Ta proces posredno porablja vodo z nizkim devterijem in pomaga telesu odstranjevati težko vodo.
  • Kri se prerazporedi v notranjost, s čimer se mitohondriji v vitalnih organih še dodatno “okopajo” v notranji vodi, ki jo sami tvorijo – to je biološko čista DDW voda.

Torej, mraz ne odstrani devterija neposredno iz vode, ki jo pijemo, ampak pospeši notranjo proizvodnjo “lahke vode” in izboljša sposobnost telesa, da težko vodo presnovno izloči.

Ali je CT (cold thermogenesis – hladna termogeneza) potrebna, če pijemo izvirsko vodo?

Če bi pili res naravno nizko-devterijsko vodo (npr. 130 ppm ali manj), bi bila potreba po CT manjša, ker bi vnos težke vode že bil minimalen.
Vendar v praksi:

  • večina izvirov v Sloveniji ima okoli 145–150 ppm (kar je še vedno precej visoko),
  • zato je CT odličen biološki kompenzacijski mehanizem, ki telesu pomaga “raztovoriti” presežek devterija, ki pride iz hrane, vode in okolja (umetna svetloba, EMF, manj naravne svetlobe …).

Zaključek in povabilo

Voda, ki jo pijemo, ni le “čista” ali “okusna” – je nosilka informacij, energije in izotopov, ki vplivajo na naše biološke procese. Če zaužijemo vodo z višjim deležem devterija, naše mitohondrije delajo težje, energija upade in regeneracija je manj učinkovita. V Sloveniji imamo prednost – izbiro izvirskih vodnih virov, bogate narave in vodnih sistemov, ki omogočajo dostop do bolj kakovostne vode.

Če želiš narediti korak naprej in dejansko optimizirati vodo, svetlobo, prehrano in gibanje v skladu s svojo biologijo, te vabimo, da se pridružiš programu Svetlobni DNK ali po meri izdelanemu Kvantnemu življenjskemu protokolu. Dobil/a boš individualiziran načrt, kako izkoristiti vodo (in njen izotopski profil), mraz, jutranjo svetlobo, sezonsko prehrano in gibanje za izboljšanje mitohondrijske energije, zdravja in vitalnosti.

Ne pijej le vode – pij informacijo, energijo in življenje.

Posted on by — Leave a comment

Hujšanje jeseni je kot plavanje proti toku narave

Jeseni mnogi začutijo željo po “resetu”: manj jesti, več vaditi, spet spraviti telo “v red”.
A če poslušaš naravo – in ne fitnes industrije – hitro ugotoviš, da je to eden najslabših trenutkov za hujšanje.

Ko se svetloba začne krajšati, listje odpada in zrak postane težji, telo ne kliče po izgubi, temveč po shranjevanju.
Ne zato, ker bi bilo “leno”, ampak ker zna preživeti v ritmu narave.

1. Jesen ni čas za izgubljanje, ampak za polnjenje baterij

Ko se dnevi krajšajo, UV svetloba izgine, sonce je nižje in spekter svetlobe se spremeni.
Ta svetlobni signal našim mitohondrijem pove:

“Prihaja mraz in tema — shrani energijo!”

Če takrat začneš omejevati kalorije, zmanjševati maščobe ali izvajati dolge vadbe za “hujšanje”, telo to zazna kot stresni signal.
Reagira tako, da dvigne kortizol, zmanjša ščitnične hormone in upočasni presnovo, da “preživi”.

Rezultat ni vitkost, ampak zadrževanje vode, hladne roke in noge, motnje spanja in občutek lakote, ki se ne konča.

Jeseni narava ne dela napake, ko nam še vedno daje sadje, čeprav se svetloba že krajša. Ravno nasprotno — to je prehodna faza med dvema energetskima paradigama: poletno (visoka svetloba, višji devterij, večji vnos OH) in zimsko (nizka svetloba, visoke maščobe, regeneracija mitohondrijev).

Jesenski plodovi, kot so jabolka, hruške, slive, grozdje, so polni vodika in kisika, ki pomagata “ugasniti” mitohondrijsko toploto po poletju in telesu sporočata: “umiri se, shrani, regeneriraj.”

Jeseni se fotoni svetlobe spremenijo – več je rdeče in infrardeče svetlobe, manj modre.

Sadje, ki dozori v tem spektru, programira svoje molekule za počasnejše presnovne procese – torej energijo, ki nas ne požene, ampak umiri.

Zato je jesen naravni most med svetlobo in temo, med aktivnim in regeneracijskim metabolizmom.

2. Telo ni leno – je izjemno pametno

Narava ne dela napak.
Jeseni telo želi dvigniti leptin (hormon sitosti in presnove) in povečati inzulinsko občutljivost – da lahko učinkovito shrani energijo za zimo.

Ta maščoba ni sovražnik, temveč zaščitni sloj:

  • ohranja toploto,
  • vzdržuje hormonsko ravnovesje,
  • in predstavlja gorivo za zimo.

Ko to fazo preskočimo, telo pozimi nima več vira energije in začne razgrajevati lastno mišično maso.
Posledice so izgorelost, padci imunosti, hormonske motnje in nespečnost – tipične “zimske” težave modernega človeka.

3. Pravo hujšanje se zgodi pozimi – naravno

Ko pride mraz, narava sproži čudež.
Z nižjimi temperaturami, stikom z mrazom in IR svetlobo iz snega se v telesu aktivira rjava maščoba (BAT) – presnovno tkivo, ki proizvaja toploto in kuri energijo.
To ni “kalorijsko hujšanje”, ampak mitohondrijsko ogrevanje.

Ko se telo sreča z mrazom, se sproži proces imenovan cold thermogenesis (CT) – hladna termogeneza.
Ta stimulira mitohondrije, da iz maščobe ustvarjajo toploto (ATP se spremeni v toploto in elektrone), kar povzroči:

  • povečanje števila in učinkovitosti mitohondrijev,
  • izboljšano občutljivost na inzulin in leptin,
  • in prehod iz glukoze na beta-oksidacijo maščob kot glavni vir energije.

Z redno izpostavljenostjo mrazu (hladne prhe, ledene kopeli, dihanje, hoja v naravi) telo postaja:

  • bolj presnovno fleksibilno,
  • manj lačno, ker deluje stabilno na maščobno energijo,
  • in manj vnetno, saj se v hladnem okolju zniža oksidativni stres.

Hkrati CT poveča delovanje rjave maščobe, ki začne “kuriti” bele maščobne celice – to pomeni, da telo dobesedno pretvarja skladiščno maščobo v ogrevalno energijo.
In to je naravni način izgubljanja teže, ki ne zahteva volje, temveč razumevanja biologije.

Če povzamemo biološki cikel:

Poleti → svetloba in ogljikovi hidrati gradijo energijo,
Jeseni → shranjujemo,
Pozimi → kurimo in regeneriramo,
Spomladi → razstrupljamo.

To je kvantno inteligentno hujšanje – brez boja, štetja kalorij ali odtegovanja.

4. Kaj torej narediti jeseni?

Namesto da telo izčrpavaš, ga podpri.

Jesen je čas za polnjenje baterij – z mastno, sezonsko, lokalno hrano, z več spanja, manj modre svetlobe in z mehkim prehodom v mraz.

Tako se pripraviš na zimo, ko lahko z mrazom, svetlobo in usklajenim ritmom začneš naravno kuriti maščobo, brez odpovedovanja in izčrpanosti.

5. Rešitev: Kvantni življenjski protokol

Če želiš to narediti premišljeno in v skladu s svojo biologijo,
lahko začneš z osebnim Kvantnim življenjskim protokolom ali programom Svetlobni DNK.

V njem dobiš:

  • popolnoma individualiziran jesensko-zimski (ali spomladansko – poletni) načrt,
  • dnevni svetlobni in prehranski ritem,
  • in smernice, kako z mrazom, hidracijo in naravno svetlobo uravnovesiti leptin, hormone in mitohondrije.

Ne gre za dieto, ampak za ponovni stik z ritmom narave – kjer telo samo najde svojo obliko, toploto in vitalnost.

Posted on by — Leave a comment

Devterij – skriti zaviralec energije v našem telesu

Uvod: ko »težka voda« postane del vsakdana

Večina ljudi še nikoli ni slišala za devterij, čeprav ga vsak dan vdihavamo, pijemo in jemo. Gre za težjo obliko vodika – izotop, ki v jedru poleg protona vsebuje še nevtron. Ta drobna razlika pomeni, da je devterij približno dvojno težji od običajnega vodika, kar spremeni njegovo obnašanje v vodi in bioloških procesih.

V majhnih količinah je devterij del naravnega okolja. Toda ko se zaradi sodobnega načina življenja v telesu začne kopičiti, postane tihi zaviralec našega zdravja – upočasnjuje mitohondrije, zmanjšuje energijo in pospešuje staranje.

Zato danes vrhunski biokemiki, zdravniki in biohackerji govorijo o novem parametru zdravja – deuterium management.
To je most med kvantno biologijo, prehrano, svetlobo in našim vsakodnevnim počutjem.

Kaj je devterij?

Devterij je težja oblika vodika, ki ima v jedru en proton in en nevtron – in prav ta dodatni nevtron spremeni njegovo vedenje v telesu. Čeprav se zdi razlika minimalna, ima na biološki ravni izjemno velik vpliv. Preveč devterija v celičnih mitohondrijih dobesedno “upočasni” energijsko proizvodnjo, saj večji atom otežuje vrtenje ATP sintaze – turbine, ki ustvarja energijo (ATP).

Zdravo telo zna devterij naravno filtrirati, toda sodoben način življenja – umetna svetloba, procesirana hrana, pitna voda iz vodovoda in kronično pomanjkanje sončne svetlobe – ta mehanizem poruši. Posledica je počasnejša presnova, več vnetij, utrujenost, neplodnost in prezgodnje staranje.

Zmanjšanje devterija pomeni vračanje k naravnemu ritmu: lokalna sezonska hrana, gibanje zunaj, spanje v temi, hladna terapija, sončna svetloba in pitje nizko-devterijeve vode (če je to potrebno). Cilj ni popolna izločitev, ampak ponovno vzpostavljanje biološke ravnovesne točke, kjer mitohondriji spet delujejo s polno močjo.

Voda, ki jo pijemo, vsebuje mešanico vodikovih izotopov: večinoma lahki vodik (protium, H), manjši delež pa devterij (D ali ²H).
Povprečna koncentracija v pitni vodi je približno 150 delcev devterija na milijon (ppm). To se zdi malo, a biološko je ogromno – ker vsak cikel ATP sintaze v naših mitohondrijih deluje na osnovi pretoka protonov (H⁺). Če se mednje vrine težji devterij, “turbina” ne deluje več tekoče.

Rezultat?

  • Manj ustvarjenega ATP (energije)
  • Več oksidativnega stresa
  • Počasnejša presnova in regeneracija
  • Zmanjšana celična komunikacija

Mitohondriji, ki so preobremenjeni z devterijem, dobesedno “zaspijo”.

Kako sodobno okolje poveča vnos devterija

Naravni svet ima svoje ravnovesje: voda, ki nastaja v rastlinah in v živih bitjih, ima nižjo vsebnost devterija – še posebej v hladnih, suhih območjih. A moderna civilizacija je to ravnovesje obrnila:

  • Pitna voda iz vodovoda in plastenk pogosto vsebuje višje ravni devterija.
  • Industrijska in tropska hrana (sadje iz daljnih krajev, procesirani izdelki) ima višjo vsebnost D.
  • Pomanjkanje sončne svetlobe zmanjšuje naravno zmožnost telesa za filtracijo devterija preko mitohondrijev.
  • Kronično ogrevanje, umetna svetloba in premalo gibanja znižujejo signal “naravne zime”, v kateri telo naravno kuri maščobo in zmanjšuje devterij.

To pomeni, da današnji človek živi v okolju, kjer je prekomeren devterij postal stalni spremljevalec kronične utrujenosti.

Kaj pa v naravi? Največ devterija je v:

  • morski vodi (najbolj stabilen rezervoar),
  • rastlinah C3 fotosinteze (zrna, stročnice, krompir, večina sadja),
  • tropskem sadju

Znaki presežka devterija v telesu

Čeprav ga ne moremo neposredno občutiti, se presežek devterija izraža skozi številne subtilne (in kasneje zelo konkretne) simptome:

  • Stalna utrujenost, kljub počitku
  • Težave s koncentracijo in spominom
  • Hladen občutek v telesu, šibka cirkulacija
  • Motnje spanja, apneja, smrčanje
  • Hormonsko neravnovesje (inzulin, leptin, ščitnica, spolni hormoni)
  • Počasno celjenje in regeneracija
  • Težave s težo (tako hujšanje kot nabiranje)

Mnogi simptomi, ki jih sodobna medicina obravnava ločeno, imajo v ozadju prav to — mitohondrijsko upočasnitev zaradi prevelike količine devterija.

Kje so glavne pasti devterija?

1. Sadje in sladkorji (fruktoza!)

Sadje vsebuje veliko vode in fruktoze → visok devterij
Fruktoza tudi moti delovanje leptina → dvojna past
Še posebej paziti: tropsko sadje, lubenice, grozdje, banane

2. Sokovi, gazirane pijače, rastlinski napitki

Vsi vsebujejo industrijsko vodo → zelo visok D
Še posebej nevarno pri jutranji hidraciji (rastlinsko mleko!)

3. Žita in škrobi

Rastejo v vodi → nabirajo devterij
Vključno z: kruh, testenine, riž, krompir, oves, kvinoja

4. Rastlinska olja

Soja, repica, sončnica, koruza → poleg vnetnih sprožilcev še devterijska bomba

5. Prehranski dodatki iz rastlin in sintetični dodatki

Npr. algni omega-3, rastlinski “proteini”, umetni multivitamini
Če niso testirani na vsebnost devterija → visok riziko

KJE JE DEVTERIJ NIZEK (LOW-D)? – Priporočena živila

Živalska maščoba in organi:

Goveji loj, maslo krav na pašni reji, ribje olje, jetra
Vsebujejo devterijsko izpraznjeno maščobo, kar je super za mitohondrije.

Divje ribe in morski sadeži:

Sardine, skuše, losos (divji), ostrige
Nizka raven devterija + bogati z DHA (pomaga pri njegovi izrabi)

Jajca (eko pašne reje)

Nizka vsebnost D, visoka hranilna gostota

Maslo, mast (goveja, račja, gosja)

Ključne za popravilo mitohondrijskih membran

Hladna voda iz čistih izvirov ali komercialna voda z nižjim devterijem

Voda iz višje ležečih predelov, ledeniška voda, ali DDW (deuterium depleted water) –.

Povzetek:

Največ devterija (nad 150 ppm): tropsko sadje, sladke pijače, žita, predelana hrana.

Srednje (145–150 ppm): krompir, jabolka, zelenjava, mleko, oreščki.

Nizko (130–140 ppm): meso, ribe, maščobe, kislo sadje.

Najnižje (118–125 ppm): MCT olje, maslo, ghee.

Kako zmanjšati devterij v telesu?

1. Naravna svetloba in cirkadiani ritem

Sonce je najmočnejši signal za mitohondrije. Jutranja svetloba aktivira gene, ki uravnavajo vodikove izotope in povečajo naravno proizvodnjo metabolične vode (voda, ki nastane v naših mitohondrijih med oksidacijo maščob – ta ima zelo nizko vsebnost devterija).

Prvi korak: izpostavi se jutranjemu soncu brez očal in zaščite. Naše telo najbolje predeluje devterij v poletnem času, a samo če smo izpostavljeni soncu. Takrat tudi lahko uživamo več sadja ali OH.

2. Hladna terapija (CT – Cold Thermogenesis)

Hlad krepi mitohondrije, ker spodbuja pretvorbo bele maščobe v rjavo, ki je energetsko bolj učinkovita. Ob tem se porablja maščoba – vir najnižjega devterija v telesu.

Svetujejo se kratki potopi ali hladni tuši 2–3x tedensko.

3. Hrana nizka v devteriju

Živalske maščobe, ribe, jajca, sezonska zelenjava in lokalni mlečni izdelki vsebujejo manj devterija kot sadje, žita ali tropski izdelki.
Jej lokalno, sezonsko, in v hladnem delu leta več maščob kot ogljikovih hidratov.

4. Pitje kakovostne vode

Naravni izviri iz gorskih, suhih območij imajo nižji D (pod 145 ppm). Obstajajo tudi komercialne nizko-devterijeve vode (DDW), ki se uporabljajo terapevtsko – vendar jih je smiselno vključiti šele, ko so osnovni bioritmi in prehrana urejeni.

5. Zmanjšanje umetne svetlobe in električnega stresa

EMF in modra svetloba ponoči porušita kvantno koherenco vode v celicah, kar poslabša izločanje devterija.
Nočni red: brez ekranov 1 uro pred spanjem, v spalnici naj vlada tema, tišina in hladen zrak.

Želiš izvedeti še več? 

Zakaj krave in živali instinktivno vedo, katero travo jesti?

Rastline proizvajajo sladkorje preko fotosinteze. Ti sladkorji imajo več devterija (težkega vodika), ker rastline v različnih pogojih (svetloba, vlaga, sezona) vežejo različno razmerje devterij/proti-vodik v svoje tkivo.

Slajša rastlina = več devterija, ker je devterij stabilnejši v vezi z ogljikom.

Živali imajo biološki instinkt, ki zazna, ali v določenem trenutku potrebujejo več energije (sladkorja, več devterija) ali bolj čisto gorivo (manj devterija, več maščob).

Primer: po telitvi krava lahko išče bolj sladkasto travo (več devterija → več hitre energije za mleko). Pozimi pa instinktivno išče bolj grobo, mastno hrano (manj devterija → več toplote, več maščob).


Živali še vedno poslušajo naravo, ljudje pa smo ta kompas izgubili.

Zakaj ima voda na ekvatorju več devterija?

Voda stalno kroži: izhlapevanje → oblaki → padavine → reke → oceani.

Na ekvatorju je več toplote in vlage, zato voda tam hitreje izhlapeva, vendar lažji vodik (H proti D) izhlapeva hitreje kot devterij.

Posledica: na ekvatorju ostaja več devterija v vodi.

Ko pa se vodni tokovi premaknejo proti polom, pride do frakcionacije – lažji izotopi (navaden vodik) gredo prej v paro in v sneg, zato snežnice, ledeniki in polarne reke vsebujejo veliko manj devterija (lahko tudi pod 120 ppm).

Zakaj je devterij sploh dober?

Če bi bil vedno škodljiv, ga evolucija sploh ne bi pustila.

Devterij je težji proton-nevtronski paket – ko se vgradi v molekule, spremeni njihovo vibracijo in stabilnost.

Prednosti:

V rasti (otroci, mladostniki, nosečnice, hitro rastoče rastline) je nekaj devterija dobro → omogoča hitro delitev celic.

Daje “težo” biološkim procesom, da niso prehitri in nestabilni.

Slabosti:

V odraslih mitohondrijih preveč devterija zamaši ATP-sintezo (ker protonski motor raje uporablja H kot D).

To vodi do manj energije, več oksidativnega stresa, hitrejše degeneracije.

Torej: otroci in rastoča bitja potrebujejo več devterija, odrasli za dolgoživost pa manj. Zato ločujemo med:

  • rast → več devterija
  • dolgoživost, mitohondrijska učinkovitost → manj devterija

ZAKLJUČEK

Razumevanje devterija ni le zanimiv znanstveni detajl – je ključ do našega biološkega ritma.

Kadar telo prejema preveč devterija (s sladkorjem, procesirano hrano, tropskim sadjem pozimi ali industrijsko vodo), začne delovati počasneje – kot motor z napačnim gorivom.
Pri otrocih to pomeni manj energije za rast, slabši spanec, dihanje na usta in upočasnjen razvoj živčnega sistema.
Pri odraslih pa vodi v kronično utrujenost, odpornost na leptin, hormonsko neravnovesje in prezgodnje staranje.

A narava ima rešitev: sezonskost, svetloba, voda in maščobe.
Ko jemo tisto, kar zraste v našem okolju, pijemo čisto izvirsko vodo, se izpostavljamo jutranji svetlobi in spoštujemo cirkadiane ritme, naše telo samo izloča presežek devterija.
Tako se aktivira notranji “Svetlobna DNK” – sistem regeneracije, ki združuje sončno energijo, vodo in maščobe v najčistejši obliki.

Prav zato vegetarijanstvo ni biološko smiselno v krajih, kjer tla pozimi zmrzujejo. Rastline v takem okolju naravno mirujejo, vsebujejo več devterija in manj svetlobne energije (fotonev), ki jih poleti shranjujejo v svojih strukturah. V zimskem času človek v teh geografskih širinah ne more dobiti dovolj energije iz rastlin, ker ni sončne svetlobe, ki bi pomagala razgraditi devterij iz ogljikovih hidratov.
V teh pogojih je naše telo evolucijsko prilagojeno na živalske maščobe in beljakovine – hrano z nizkim deležem devterija, ki omogoča, da mitohondriji še naprej proizvajajo čisto energijo tudi brez močnega sonca.
Zato velja preprosto pravilo kvantne biologije: kjer ni listja, ni smisla jesti rastlin. Več o tem..

V programu Svetlobni DNK učimo, kako z naravnimi metodami – svetlobo, sezonsko prehrano, mrazom, dihanjem, gibanjem in pravilno hidracijo – ponovno vzpostaviti to inteligentno ravnovesje.
Ker zdravje naših otrok in nas samih ni vprašanje genetike, temveč svetlobe, vode in energije, ki jih vsak dan izbiramo.

Za tiste, ki želijo iti še globlje, je na voljo Personaliziran kvantni protokol, zasnovan glede na:
– geografsko lego in svetlobne pogoje,
– hormonski in energijski profil posameznika,
– trenutno presnovno stanje (vključno z znaki presežka devterija),
– ritem spanja, izpostavljenost svetlobi in okoljske vplive.

Tak protokol združuje načela kvantne biologije, funkcionalne prehrane in praktične energijske regeneracije – z jasnimi koraki, kako obnoviti mitohondrijsko vitalnost in se uskladiti z lastno biološko svetlobo.

Znanje o devteriju lahko poglobiš z dodatnim PDF-jem o DEVTERIJU, ki je del programa Svetlobni DNK. Tam so tudi odgovori na vprašanja:

  • Ali lahko merimo devterij v telesu in kako?
  • Bi morala industrijska hrana imeti označeno vrednost devterija?
  • Katero so svetovno prepoznani strokovnjaki na področju težke vode?