OD KOD IME VADBENA KLINIKA?

Naše telo je naša bibliografija. To kar počnemo večino časa, se izraža na našem telesu. Naše telo se prilagaja temu, kar počnemo – saj le tako lahko preživimo. Antropologi lahko po obliki in gostoti kosti ugotovijo, kaj je ‘najden’ (pra)človek počel za preživetje. Gre za preproste zakone fizike. Naše telo je sestavljeno iz trilijona celic, ki so v vsakem trenutku našega življenja podvržene določenim silam.

Tudi če imamo oblačila nekaj časa zložena v omari, se bo to poznalo na njihovi obliki. Kaj šele če več ur sedimo na stolu, predstavljajte si vse ‘zmečkane’ celice žil, živcev in limfinih poti, da o sklepih in mišicah sploh ne govorim.
Če osem ur na dan sedimo, potem pa se eno uro rekreiramo, s tem še ne odpravimo negativnih posledic osemurnega sedenja. Tako kot skleda solate ne odpravi dveh porcij sladoleda ali pol ure teka ne odpravi posledic nekaj pokajenih cigaret.
Naši paleo predniki niso razlikovali vadbe od gibanja oziroma gibanja od vadbe. Saj jim ni bilo treba. Gibanje je bilo pogojeno s preživetjem (danes je to v večini sedenje za pisalno mizo). Kdor ni lovil, nabiral hrane in bežal pred sovražnikom, ni mogel preživeti. Človeško telo je bilo ustvarjeno za takšno gibanje (primarno za hojo) – in je še vedno. Naš paleo prednik je dejansko uporabljal mišice, sklepe, tetive, kosti, ki so bili večino časa njegovega življenja (gibanja) v optimalnih odnosih/legah ‘centrirani’ (telesni drži) – kot lego kocke. Posledično se je gibal bolj učinkovito (porabil manj energije za večji ‘output’) brez večjih posledic na njegov mehanizem gibanja (poškodbe, bolečine, bolezni mišič in kosti).

Evolucija nas je pripeljala do ‘boljšega’ načina življenja, ki terja velik davek na naše telo. (Bolečine v križu, kolenih, drugih sklepih, artritisi, osteoporoze, zakrčenost mišic, ki se nadaljujejo v slabše delovanje ali odpoved organov..). Večino dneva sedimo, se peljemo v avtu in nosimo čevlje. Nato pa želimo vse nadoknaditi z (enourno, intenzivno) ‘VADBO . In potem spet sedimo naprej, ko večerjamo, gledamo dnevnik in smo na FB.

Malo ljudi se zaveda, da je človeško telo mojster adaptacij (prilagajanja). Če ne bi bilo, ne bi preživeli kot vrsta. Stolu, na katerem sedimo osem ur se prilagodi s komenzacijami oziroma kompenzatornimi mehanizmi gibanja. Temu jaz pravim dobiti in imeti ‘odtis stola’ na telesu. Povprečen človek iz urbanega okolja hodi z odtisom stola na tekaški trening, boot camp ali squash. ‘Trening je trening, ne’? ‘Kalorije so kalorije in kilometri so kilometri, ne’? Kaj pa mehanika gibanja? Vem, težko je vedeti, kaj se v telesu dejansko dogaja, ko je naše telo tak ‘master of disguise’ (mojster preobleke). Na nepravilnosti gibanja nas opozorijo šele bolečine in poškodbe.

Človek z' odtisom stola' – slab potencial za ekonomično mehaniko gibanja

Takrat iščemo pomoč pri zdravnikih, otropedih, travmatologih, nevrologih, fizioterapevtoh, maserjih.. Ta ‘rešitev’ je ponavadi v obliki protibolečinskih tablet, operativnih posegov ali tretmajih masaž oziroma raznih naprav, ki postanejo naša stalnica. V najboljšem primeru so nam predpisane tudi vaje. Korekcisjke vaje. Praviloma za tisti del telesa, ki je prizadet, ne glede na to, kje se dejanski vzrok nahaja.

Tukaj pridemo do pojma ‘vadba’ in v povezavi s ‘kliniko’. Ni vseeno, kako telovadimo. Večino današnjih modernih fitnes/skupinskih vadb je neustreznih ali pa izvedenih na neustrezen način. Vadba na Vadbeni kliniki vam pomaga osvoboditi telo tenzij kot posledic urbanega (modernega) načina življenja (odtis stola) in ustvariti PODLAGO za uspešno opravljanje korekcijskih vaj. Človeško telo ima neverjetne sposobnosti samozdravljenja, a le če mu to dopustimo. Največkrat se vrtimo v začaranem krogu bolečine in želje po napredku ali sodobnih lepotnih idealov in ne znamo izstopiti. V ta nori vrtiljak pa potegnemo nehote še svoje otroke in potem krivimo ‘dednost’ za večino težav.

Ujete med fitnes industrijo na eni strani in uradno medicino na drugi strani, Vadbena klinika ponuja most med enim in drugim. Ni ne eno, ne drugo, ampak holističen način obravnave človeškega telesa oziroma tridimenzionalano učenje gibanja.

KDO JE ALJA MALIS?

alja-z-otroki

Alja Malis, je mama sinčku Brina in hčerkici Niki Luni, za katera pravi, da sta jo na novo rodila in sta po večini ‘kriva’, da sedaj berete te vrstice. Brin in Nika Luna, hvala vama! Alja sama sebe opredeli ‘Movement education specialist’ (specialistka za gibanje), bivša plesalka in dolgoletna Zumba inštruktorica, osebna trenerka pri AFP (Association of Fitness professionals) in CPT (Certified Personal Trainer) NCSF (National Council of Strenght & Fitness), STOTT pilates trained instructor s certifikatom za varno vadbo nosečnic in po porodu (Sekcija fizioterapevtov za zdravje žensk). V Sloveniji je obiskala nekaj delavnic (glej certifikate spodaj), nato pa ugotovila, da kvaliteta in vsebina tovrstnih delavnic ne zadovoljuje njenih potreb po znanju. V Sloveniji je naredila še prvi letnik manualne terapije v Ljubljani na Akademiji za manualno terapijo (z odlikami v anatomiji in limfni drenaži), ki ji je dalo odlično podlago za boljše razumevanje delovanja človeškega telesa, nato pa je nadaljevala s poglabljanjem in širjenjem svojega študija človeške biomehanike v povezavi z gibanjem brez bolečin pri:

FMS in Grey Cook, Julie Tupler, Katy Bowman, Dian Lee, Jill Miller, Kelly Starrett, Dr. Stuart McGeel, dr. Emily Splichal, Thomas Mayer in Anatomy Trains, dr. Perry Nickelston, Erik Dalton, Naudi Auguilar in Functional patterns, Medbridge, Julie Wiebe, dr. Sarah Duvall, Jenny Burrel, MoveNat, Patrick McOwen in preko številnih kliničnih raziskav.

Ne morem pa še mimo dejstva, da sodelujemo z odličnimi manualnimi terapevti, ki mi predstavljajo neprecenljiv vir informacij in izkušenj ‘v živo’ s pacienti.

CERTIFIKATI

Klikni na certifikat za povečavo

NUŠA GAŠPER

nua-gaper-2

Vodi vse skupinske vadbe.

Za seboj ima skoraj 15 let izkušenj z vodenjem različnih vadb. Športnica je že od malih nog. Najstniška leta je večinoma preživela na atletski stezi, pozneje pa se je podala v plesno gibalne kroge, se spoznavala z gledališko igro in fizičnim teatrom. V času študija na Fakulteti za šport v Ljubljani se je pričela izobraževati preko licenčnih seminarjev in tako postala inštruktorica pilatesa (FZS) in skupinskih vadb (FZS), nato pa je v tej smeri nadgrajevala znanje. Danes je AFP osebni trener, STOTT pilates inštruktorica ter vaditeljica varne vadbe v času nosečnosti in po njej (SFZZ).

Po naravi je radovedna, zato rada raziskuje in odkriva nove svetove. Dobro leto je živela na Novi Zelandiji in kasneje še leto dni v Kanadi. Tam je tudi poučevala in pridobivala nova znanja na področju gibanja (Franklin method in Stott)

V času nosečnosti se je tesneje povezala z Aljo in njenimi programi. Odprlo se je novo poglavje v njenem življenju in Nuša tudi v novi vlogi z ostalimi deli bogate izkušnje in v praksi preizkušeno znanje.

MAJA KOPRIVNIKAR

bty

Trenutno vodi vadbo z vozički in nosilkami v naravi.

je diplomirana babica, ki je študirala na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in leta 2016 diplomirala z odliko.

Absolventski staž je preživela v tujini, na praktičnem usposabljanju v največji estonski porodnišnici v Talinu. Po diplomi se je kot strokovna sodelavka zaposlila na oddelku za babištvo na Health Care College Tallinn, kjer je vodila predklinične vaje v simulacijskem centru in predavala pri predmetu Nega novorojenčka in dojenčka.

Od leta 2018 je zaposlena v Zdravstvenem zavodu Štrumbelj. Predava v pripravljalnih programih za bodoče starše in na različnih dogodkih.

Od leta 2012 je vaditeljica vadb v nosečnosti ter v poporodnem obdobju, certificirana s strani Društva fizioterapevtov Slovenije. Februarja 2017 je na trodnevnem izobraževanja osvojila principe sistema Spinning Babies, ki jih vključuje v svoje vadbe.

Aprila 2017 je v Indiji postala mednarodno certificirana učiteljica joge (200 RYT), pravkar pa zaključuje usposabljanje za pridobitev slovenske državne licence učitelja joge (300 RJU), kjer pripravlja zaključno diplomsko nalogo iz prenatalne joge.

Na Vadbeni kliniki vodi vadbo za nosečnice, Woman Power in vadbo z vozički v naravi.