19. novembra, 2016 - Objavila: Alja Malis - Ni komentarjev

Je vsako gibanje zdravo?

Kaj je ‘narobe’ s to sliko?

Prejšnji teden je bil na portalu 24ur.com objavljen članek »Nezdrav način življenja zagotavlja nove poslovne priložnosti«, ki opisuje delo in poslanstvo ter porast poklica osebnih trenerjev.

Pa naslovna slika res prikazuje nasprotje, torej zdrav življenski slog?

Pomislimo, večina ljudi poklicno presedi 8 ur na dan, potem pa še 2-3 dodatnih doma pred računalnikom, TV ali za kuhinjsko mizo. O posledicah sedenja (dolgotrajnega), sem pisala v prejšnjem blogu (Kako se staramo počasneje). To je škodljivi življenjski slog. Za telovadnico ali gibanje se odločimo zato, ker skušamo omiliti ali ‘popraviti’ škodljive učinke sedenja oziroma nezdravega življenjskega sloga.

Je rešitev potem, da skočimo na fitnes in tam sedimo naprej?

Sicer telovadimo (sede), ampak naša hrbtenica še vedno trpi, naše mišice – upogibalke kolka, so še vedno v skrajšanem položaju, trebušna prepona še vedno ni v boljšem položaju, telesnega jedra še vedno ne krepimo.

To ni funkcionalen položaj za vadbo. Mišice, ki jih gospa krepi na sliki, bi lahko krepili na nešteto drugih načinov, celo brez kakršnekoli naprave ali pripomočka, samo z lastno težo.

Na primer notranje stegenske mišice bi lahko krepila takole (pri tem bi krepila tudi telesno jedro, ramenski obroč in hrbtenica bi si odpočila):

Tudi drža trenerja na sliki ni ravno zgledna. Hrbtenica ima slabo držo, medenica je potlačena, levo stopalo in koleno sta pretirano obremenjena, kar pa ustvarja še dodatno krivuljo v hrbtenici (v frontalni ravnini).

Bolje bi bilo takole ali takole:

Uganete, kaj je ‘narobe’ s to sliko?

Če odštejemo metabolične in kardiovaskularne učinke, tek ali hoja po tekaški stezi nima nobenih koristi za človeško telo z biomehaničnega zornega kota. Celo obratno! Zakaj?

Da se premikamo skozi svet, moramo ali porivati z mišicami nazaj (kot z vesli v kanuju) ali pa prosto padati naprej, za kar poskrbi gravitacija. Za hojo so primarno odgovorne zadnje stegenske mišice (hamstringi), mišice zadnjice (gluteusi) in lateralne kolčne mišice.
Hoja ali tek na način, da se premika človek relativno na podlago (in ne obratno) zagotavlja stabilizacijo hrbtenice, pokončno držo, optimalno obremeni medenico in kolčne kosti in posledično tudi kolena in gležnje.

Ta način gibanja zahteva fiksno podlago. Podlaga na tekaški stezi ni fiksna. Premika se v smeri, kamor bi moralo biti usmerjeno gibanje omenjenih mišic. To pomeni, da za gibanje na premikajoči se stezi potrebujemo popolnoma drugačno mehaniko telesa! Namesto, da aktiviramo mišice za odriv, moramo loviti premikajočo se podlago, kar pomeni aktivno dvigovati noge gor in pred sabo. Čeprav navzven gibanje izgleda enako, je mišični vzorec za gibanje popolnoma drugačen.

Tak način gibanja poudarja zmanjšan kot v kolkih (upogib kolka), kot sedenje in je recept za poškodbe.

Poleg tega je umetna površina drugačna od naravne, prav tako uporaba različnih tipov obutve, ki prav tako bistveno vplivajo na slabšo mehaniko in ekonomiko telesa.

Ne samo, da se na premikajoči se podlagi ne krepijo omenjene mišice (posledica šibkih gluteusov je med drugim šibko medenično dno), ampak se ustvarjajo ‘mini’ negativni izzidi, ki se shranjujejo v telo in na dolgi rok lahko doprinesejo k poškodbam kolena, kolkov in ledvene hrbtenice, če jih samo nekaj omenim.

Če naredimo primerjavo s hrano: kot da bi jedli hrano iz McDonaldsa!

Kaj pa spinning vadba?

Poleg tega, da ste spet iz enega stola presedlali na drugega? še vedno niste nič naredili za zdravje hrbtenice in medenice, celo nasprotno. Vsi gibi so izvedeni z zmanjšanim kotom v kolkih, ekstenzije (iztega nog za telo) praktično ni – še vedno raztegujete mišice zadnjice in zategujete psoas, ki vam povečuje ledveno krivino in z njo bolečine v križu.

Zanimivo pa je tudi dejstvo, da pri vadbi, kot je kolesarjenje (ali plavanje) ne uporabljate celotne lastne teže telesa (ker jo razbremenite z napravo ali vodo) in s tem prikrajšate svoje kosti gostote. Gostota naših kosti je namreč pogojena z njihovo ‘potrebo po nosilnosti’. Če ne nosimo niti lastne teže, ko se gibamo, zakaj bi telo po nepotrebnem vzdrževalo nekaj, česr ne potrebuje?

Zdaj razumete, zakaj je pomembno, da se ‘ne poročimo’ samo z eno vadbo oziroma enim načinom gibanja?

Kaj pa pilates?

Ste vedeli, da je imel oče pilatesa, Joseph Pilates diastazo (razmik trebušnih mišic) – torej šibko telesno jedro, ravno obratno kot naj bi postalo z vadbo?

Pilates se tudi odsvetuje starejšim in ljudem z bolečinami v križu ali hernijami. zakaj?

Pilates je lahko super vadba za krepitev mišic, če se izognemo položajem, kot jih prikazuje slednji video (Dvigi trupa in nog sonožno leže na hrbtu):

Prikazane vaje so recept za diastazo rektusov in/ali bolečine v križu. Več o tem zakaj in kako sem pisala v blogu Zakaj trebušnjaki ne delujejo in celo škodujejo.

Kaj pa joga?

Kaj je ‘narobe’ s to sliko?

Bolj kot raztegujemo sprednjo stran telesa, bolj utesnjujemo zadnjo stran. Ne eno ne drugo nam ne koristi v pretirani obliki.

Pretirano raztegovanje sprednjega dela telesa, pretirano razteguje lineo albo, pripenjališče trebušnih mišic, ki ni ustvarjeno za tolikšen nateg. To na dolgi rok lahko povzroči diastazo rektusov ali abdominalne kile.

Pretirano ‘utesnjevanje’ (kompresija) zadnjega dela telesa, nam pretirano stisne in izboči medvretenčne ploščice, ki lahko pritisnejo na živce, ki izhajajo iz hrbtenice.

Tako se poruši stabilnost hrbtenice. Utesnuje ali razteguje različne organske sisteme: notranje organe, žile, živce, limfne vene..

Joga je čudovita oblika telesno-mentalne vadbe za učenje dihalnih tehnik in ohranjanje fleksibilnosti telesa, vendar moramo paziti, da s podobnimi položaji ne pretiravamo.

Kaj pa popoularna bootcamp, HIIT, tabata, Focus vadba?

Kaj je ‘narobe’ s to sliko?

Nič. Ker ima človek na sliki dobro mehaniko gibanja. Pa jo imamo tudi mi? Pomislite. Osem ur ste odsedeli v pisarni. Telo se je prilagodilo sedenju na stolu (ali stanju oziroma katerikoli statični drži, ki jo zavzemate med delom), potem pa greste z ‘odtisom stola’ izvajat gibalne vzorce za katere je pomembna pravilna mehanika telesa (na primer počep ali tek). To je za telo tako, kot da bi imeli dobesedno privezan stol na svoje telo in bi z njim tekali naokoli. Pomeni, da poslabša mehaniko giba. Slabša mehanika giba pomeni, da mora telo žrtvovati druge dele telesa, da lahko opravi želeni gib. Kmalu mu zmanjka manevrskega prostora in pojavijo se prvi opozorilni znaki – bolečina.

Problem pri skupinskih vadbah ali vadbah, ki nas nihče ne nadzoruje (ali nas ni sposoben nadzorovati) jelahko v tem, da v želji po izboljšanju moči in gibljivosti telesa, to le še poslabšamo. Dobro bi bilo, da bi med sedenjem večkrat vstali za kratek čas, da se telo ne bi ‘začelo preoblikovati v stol’!

Kako naj se torej gibamo, telovadimo, ‘športamo’?

Če želimo ohranjati zdravo, fit telo, potem imate dve možnosti:

1 PRVA: da se nikoli ne ‘poročite’ samo z eno vadbo ali športno panogo.

2 DRUGA:
– Da spremenite vaše dnevne aktivnosti v koristne vadbene elemente za telo PRIMER
– Da se več kot 10 minut ne zadržujete v določenem položaju
– Da čim več hodite
– Da čim več hodite po naravnih površinah
– Da čim več hodite po naravnih površinah bosi ali z minimalnimi čevlji
– Da si privoščite dnevni ‘ful-vitamin’ v obliki: vaje za moč + raztezne vaje + dihalne tehnike + vaje za ohranjenje elastičnosti in vitalnostki tkiv

To je to. Pika.

Aja, kaj pa otroci? Na kakšno vadbo naj hodijo? Preberite si bloga Ali mislite svoje malčke vpisati na specifičen šport? in Vzgajajmo male tarzane!
Želite prejeti brezplačni video, 8 OSNOVNI PRINCIPOV GIBANJA za zdravo in fit telo?