Kaj? Kako zapiranje razmaka ni rešitev? Definicija diastaze rektusov je ravno razmik med trebušnimi mišicami in zakaj zmanjševanje razmika ni rešitev?
Na zgornji polovici sliki je razvidno, kako se pri pojavu diastaze rektusov raztegne vezivno tkivo (linea alba) med levo in desno polovico trebušnih mišic. To povzroči, da trebušni organi nimajo dovolj podpore in pritiskajo navzven. Del podpore pa izgubi tudi hrbtenica (in medenica).
Zmanjšanje razmika, kot cilj odpravljanje diastaze rektusov, je največji mit, kar jih obstaja o diastazi rektusov!
Glede na izsledke raziskav Diane Lee & Paul Hodges in tudi glede na našo klinično prakso ter na mojo lastno izkušnjo z diastazo rektusov razbijamo največji mit o diastazi rektusov vseh časov – mit o zapiranju razmika oziroma ‘closing the gap’ s tujko.
Imate diastazo rektusov? Kaj vas dejansko moti/obremenjuje pri tem? Razmik sam po sebi ali dejstvo, da izgledate kot v četrtem mesecu nosečnosti? Razmik sam po sebi ali dejstvo, da nimate podpore za hrbtenico? Razmik sam po sebi ali dejstvo, da nimate močnega trupa, ki bi vam omogočal vsakodnevne aktivnosti z vašimi otroki ali igranje npr tenisa ipd. To je kot pokvarjena zadrga na jakni.
Na sliki primer diastaze rektusov, kjer se poleg ‘grebenčka’ dela tudi ‘balonček’ (izboči se cel trebuh.
Primer diastaze rektusov, kjer se dela ‘grebenček’.
Primer diastaze rektusov kjer se dela ‘jamica’.
Ali ste vedeli, da se v večini primerov sanacije diastaze rektusov razmik (med mišicami) celo poveča?
Kako je to sploh mogoče?
Naj na začetku sledeče razlage pojasnimo, da je vsaka ženska (ali moški) z diastazo rektusov unikatni primer in se lahko odziva drugače skozi proces rehabilitacije, vendar je vsem saniranim diastazam rektusov skupno sledeče:
Mišice (globoke, srednje in površinske trebušne mišice, ter mišice medeničnega dna..) osvojijo nov (pravilnejši) motorični vzorec (kar pomeni, kdaj se vklopi katera mišica in koliko, kako in za koliko časa)
Čeprav je razmik enak ali večji, trebuh izgleda lepši, bolj fit in raven.
Ob izvajanju gibov, kjer se zelo poveča IAP (intra-abdominalni pritisk) VIDEO, se ne dela več grebenček (ali jamica).
Ko s prsti tipamo globino med mišicami (ob npr upogibu trupa, ne tipamo več globine, ki bi jo opredelili kot za dva členka na prstih, ker se vezivno tkivo ne vda več zlahka).
Večja moč trupa ne samo v sagitalni ravnini (gibi trupa naprej nazaj), ampak tudi pri rotacijah (kot je igranje golfa, tenisa, kajakanje, kidanje snega..)
V vseh petih točkah pa je lahko razmak med mišicami postal celo večji. Globoka trebušna mišica, m. transversus abdominis, skrajšano TvA, mišice dejansko vleče narazen in ne skupaj. Spremeniti moramo mišljenje in razumeti, da je to dobra stvar.
Na sliki vidimo prečni presek trupa. Na zgornjem delu vidimo presek mišic rectus abdominis (aka ‘six pack’) in spodaj, na nasprotni strani vidimo vretence, mišice ob vretencih, oboje pa obdaja fascija. Spredaj (na sliki zgoraj) oziroma anteriorno se imenuje linea alba in povezuje levo in desno stran trebušnih mišic, zadaj oziroma posteriorno (na spodnjem delu slike) pa torakolumbalna facija. Globoka trebušna mišica (imamo levo in desno) povezuje oziroma napenja sprednjo in zadnjo fascijo. Ona je tista, ki napne in ustvarja tenzijo v linei albi, se pravi odpravi izgled ‘grebenčka’, ‘balončka’ ali ‘jamice’. Pogoj da se to zgodi je, da oseba zna to mišico aktivirat (v harmoniji) z ostalimi trebušnimi mišicami (in ostalimi mišicami telesnega jedra, kot so mišice medeničnega dna, trebušna prepona in multifidi).
Zakaj? Če pogledamo vezivno tkivo (lineo albo), kjer razmak nastane, od bližje, je v bistvu povsem logično..
Na sliki vidimo simboličen prikaz (levo) nagubane linee albe in (desno) napete linee albe. V prvem primeru je razdalja od začetne in končne točke, ki ju povezuje (se pravi oba rektusa) pet centimetrov, v drugem primeru pa je razdalja daljša, sedem centimetrov, saj je vezivno tkivo napeto. Samo napeto vezivno tkivo lahko prenaša sile (kar je njegova naloga). Zato je bolje večja razdalja (razmik) in napeta linea alba, kot manjša razdalja (razmik) in prisotna distorzija. (Število centimetrov na skici je naključno.)
Ko diastaza rektusov še ni sanirana, je njena linea alba nagubana (‘distorted’). Je kot zgubana tkanina oziroma elastika. Kot taka ne more prenašati sil, ki jih ustvarjajo oziroma prestrezajo stranske in globoka trebušna mišica (rotacijski gibi..) ob naših vsakodnevnih nalogah. Šele ko postane spet napeta, se vrne njena funkcionalnost. Ampak ‘žal’ pa je (ponovno) napeta linea alba širša. Nosečnost (ali prevelik pritisk od znotraj) jo je stanjšala in razširila. To seveda lahko okrepimo (s tem, da jo ravno prav obremenjujemo, kar stimulira tvorbo kolagena), ne moremo je pa več zožiti nazaj. Žal pri raztegnjeni linei albi ni prisotnega akutnega vnetnega proces, ki bi pomagal, da se tkivo samo po sebi ‘zaceli’ nazaj.
Temu rečemo FUNKCIONALNA DIASTAZA REKTUSOV.
V bistvu imamo malce zmede zaradi obstojoče terminologije, ki rada zavaja tudi strokovnjake same. Diastaza v latinščini namreč pomeni razmik (oziroma razmak med mišicami). Določen razmik je tako ali tako prisoten, saj leva in desna stran trebušnih mišic nista zraščeni skupaj. Ponavadi gre za okoli 1 – 2 cm. Problem primarno ni v oddaljenosti rektusov (površinskih trebušnih mišic oz IRD ‘intra recti distance’), ampak v ‘kvaliteti’ oziroma funkciji linee albe – vmesnega vezivnega tkiva. Kar pa je pogojeno tudi z motoričnim vzorcem delovanja celotne trebušne stene.
Zato je merjenje diastaze rektusov s prsti (koliko prstov vstavimo v ta razmik) največkrat neuporabno oziroma ni merodajno. Isti osebi lahko leže na hrbtu vstavimo 3 prste, ko pa se dvigne (upogib trupa), pa vstavimo samo enega ali celo nobenega.. Bolje je, da naredimo sledeči test VIDEO.
Iz istega razloga nošenja trebušnega pasu ne pomaga pri rehabilitaciji diastaze rektusov. Zakaj? Pas razbremeni sile, ki delujejo na lineo albo, s tem pa ji odvzame obremenitveni ‘izziv’, ki stimulira tvorbo kolagena v vezivnem tkivu. V odsotnosti ustrezne obremenitve, ni napredka. Obremenitev mora biti seveda ravno pravšnja – ne preveč in ne premalo. Pas je primeren takrat, ko predstavlja manjše zlo. To je takrat, ko je diastaza rektusov tako velika, da je hrbtenica (in notranji organi) brez podpore. Ko mamico boli križ in nima moči za nego svojih ‘treh’ otrok, potem je bolje, da za nekaj časa nadane pas, kot da se dela kolateralna škoda zaradi manjkajoče podpore sprednje trebušne stene. Velikokrat pa ta problem ‘rešimo’ z namestitvijo kinezio trakov, ki delujejo bolj ‘lokalno’ in ne polenijo mišic.
Aplikacija kinezio trakov je lahko zelo dober kompromis med nošenjem trebušnega steznika in ‘odprto’ trebušno steno, ki ne zagotavlja dovolj podpore hrbtenici in trebušnim organom. Poleg lokalizirane mehanske podpore, ki ne poleni mišic, kinezio trakovi izboljšujejo krvni & limfni pretok in propriocepcijo.
Ali je rešitev izolirana kontrakcija mišice TvA (globoka trebušna mišica)?
Večina strokovnjakov se loti diastaze rektusov z učenjem izolirane kontrakcije mišice TvA. Dejansko nobena mišica v telesu ne deluje izolirano (ampak delujejo orkestralno), čeprav se je fizično možno naučiti izolirano aktivirati TvA (celo ločeno od mišic medeničnega dna, ki se praviloma zraven vklopijo avtomatsko).
Ni problem, če oseba ne zna izolirano aktivirati TvA, problem nastane, če ga ne znamo ko-aktivirati z drugimi mišicami (predvsem s stranskimi trebušnimi mišicami), ki ga pri tem lahko nadvladajo.
Imamo primere, ko notranje stranske trebušne mišice nadvladajo globoko trebušno mišico (TvA), tako imenovan IOD internal obliques dominance. To fizično pomeni, da notranje stranske trebušne mišice vlečejo diastazo narazen in s tem ustvarjajo prevelike sile na to tkivo. (Če oseba leži na hrbtu s pokrčenimi koleni in naredi dvig trupa ali samo glave, se poveča kot med spodnjimi rebri (infra-sternal angle), trebuh pa ‘skoči’ ven kot balonček (Diane Lee uporablja izraz puffer fish) Pri tem se lahko se naredi grebenček ali pa tako imenovani ‘balonček’).
Drug primer je, ko TvA nadvladajo zunanje stranske trebušne mišice (EOD external obliqes dominance). V tem primeru se kot med spodnjimi rebri zmanjša (infra-sternal angle). S tem se ustvari povečan pritisk na spodnji del trebuha in na medenično dno. V teh primerih ima mamica lahko diastazo tudi ali samo v spodnjem delu trebuha in težave z disfunkcijami medeničnega dna, kot so inkontinenca, prolaps..
Diastaza rektusov pod popkom pa je lahko tudi povezana s carskim rezom, ker ovojnici od rektusov nista nazaj povezani in ker zarastline preprečujejo optimalno gibanje mišic & fascij oziroma ustvarjajo stalno prisotne sile nanje (kar je do določene mere rešljivo z ustreznimi manipulacijskimi vajami/prijemi za notranje brazgotine). Diastaza pod popkom vpliva na stabilnost sakroiliakalnih sklepov (sklepov med križnico in kolčnicama) zaradi česar ima mamica lahko težave z nestabilno medenico, bolečinami v simfizi oziroma sramni zrasti, kolkih ipd.
Žal dnevno videvam primere mamic, ki so od strokovnjakov dobile vaje, pri katerih se jim dela na trebuhu grebenček ali ‘balonček’! Konkretno je to vaja dvig glave na hrbtu, kjer mamica skupaj z glavo dvigne tudi ramena, pri tem pa ledveni del hrbta pritisne ob tla. Mamica je razočarana, ker dnevno izvaja vaje, pa ni nobenega napredka ali je stanje celo slabše.
Ni potrebno biti strokovnjak, da se zavedamo, da ne more biti nobena vaja (ali gib), ki nam ustvarja grebenček, jamico ali balonček koristna za reševanje diastaze rektusov.
Kdaj na operacijo?
Razmik je lahko tudi tako velik, da ne glede na to ali bi nam uspelo napeti lineo albo (kar bi nas ‘stalo’ še večjega razmika), telo ne bi moglo več prenašati sil čez njo.
To lahko testiramo tudi tako, da mamica stoji pokončno, iztegne obe roki pred seboj, pri čemer sklene prste na rokah. Terapevt ji nato poskuša odriniti roke levo in desno, mamica pa se mora upirati rotaciji. če imam mamica pri tem težave in/ali če tipamo na višini diastaze spinalne procese (izrastke na vretencih) in čutimo, da se pri tem premikajo (niso stabilni), potem vemo, da je njen razmik med trebušnimi mišicami nefunkcionalen in bi ga bilo dobro kirurško sanirati.
Seveda se napotitev na operacijo ocenjuje šele nekaj časa po porodu (vsaj 4 mesece po dojenju) in ko smo preizkusili že vse možne vaje, tehnike in strategije.
Več o temi operacij diastaze rektusov pa tu (kdaj na operacijo, na kakšno operacijo in kako se pripraviti nanjo ter kako okrevati po njej..)
Na tem mestu vam lahko pokažem video na sebi. Tudi jaz sama sem tak primer. Video prikazuje, kako lahko mamica, ki je sanirala diastazo, kadarkoli naredi grebenček (ali jamico) na željo oziroma zna to preprečiti in trup pravilno stabilizirati. Temu rečemo funkcionalna diastaza. Ker razmika (v večini primerov) ne moremo zmanjšati oziroma povrniti na 1-2 cm kot je bil včasih (tudi pulover, ki ga raztegneš, ne moreš več skrčiti nazaj), lahko povrnemo ‘le’ funkcijo in obliko trebuha. In to je bistvo.
Enkrat mama, za vedno mama. (Once postpartum – forever postpartum).
Kaj je torej bistveno za dobro sanacijo diastaze rektusov? Tri ključne točke!
Na prvem mestu je zagotovo pomemben dober motorični trening in dobra percepcija lastnega telesa. Tukaj igra zelo pomembno vlogo sposobnost strokovno usposobljenega terapevta, da zna dati takšna navodila, ki jih razume ‘telo mamice’.
Na drugem mestu je pomembna ravno pravšnja obremenitev linee albe – ne preveč in ne premalo. Ravno pravšnja stimulacija je ključna za ponovno (kolagensko) zadebelitev linee albe in zmanjšanje njene nagubanosti.
Ter na tretjem mestu je pomembno, da se znebimo faktorjev, ki kronično vzpostavljajo prevelike sile na šibko vezivno tkivo – od prekomerne dominance določenih mišic (o kateri smo govorili zgoraj), prekomerne visceralne maščobe (ki je kot dojenček, ki ga nikoli ne rodimo), kroničnega napihovanja ali zaprtosti, pa vse do načina gibanja skozi dan in telesne drže. (Več o tem v brezplačnem priročniku o diastazi rektusov)
Leto 2019 je bilo na Vadbeni kliniki v znamenju mamic z diastazo rektusov po dvojčkih. Kar nekaj primerov jih je bilo in vsem je bilo skupno to, da so imele res velike diastaze z napovedanimi operacijami in tudi to, da so bili vsi primeri sanacije uspešni!
Kaj je sploh velika diastaza rektusov?
Poudarek je predvsem na globini razmika- (koliko daleč sežeš s prsti v globino) – vezivno tkivo se je namreč zelo raztegnilo in v kombinaciji s stanjšanimi mišicami, ki so izgubile sposobnost ‘zajezitve’ znotraj-trebušnega pritiska. Posledica tega je ‘velika diastaza’, ki pa je seveda tudi široka, ponavadi 4 – 8 prstov.
Tjaša, 30 let, je januarja 2019 rodila dvojčka s carskim rezom. Carski rez je dodatna oteževalna okoliščina pri sanaciji diastaze rektusov. Dvojčka sta bila kar velika, eden malo manj kot 3000g, drugi pa malo več kot 3000g! Tudi njena diastaza je bila posebna, poleg velikosti (v obliki globine in širine), se je ‘ponašala’ še z dolžino. Razmik je največkrat prisoten v predelu trebuha nad popkom (pa do prsnice), pri Tjaši pa je segal še pod popkom proti medenici. Poleg tega je bila prisotna tudi popkovna kila, kar sem ocenila ‘po videzu’ in se je kasneje potrdilo na UZ.
Nismo ravno vsak dan priča tako velikemu nosečniškemu trebuhu. Posledice so skorajda neizogibne.
“Kljub prilagojeni telovadbi v nosečnosti (ne na Vadbeni kliniki) sem imela precejšnjo diastazo na katero sem zdravnike opozorila sama. Niti v porodnišnici in niti pri ginekologu me niso pregledali. Ginekolog mi je na mojo prošnjo dal napotnico za fizioterapijo, ampak preden sem dobila 1. termin, sva z Aljino pomočjo in vajami že pol naredili.” Je zapisala Tjaša.
Tjaša je tako ena izmed mnogih, ki ni bila deležna pregleda trebušne stene (s strani fizioterapevtov) v porodnišnici in to kljub dejstvu, da je rodila dva velika dojenčka, niti je ni pogledala ginekologinja. Tjaša je morala sama opozoriti na to. Veliko mamic sploh ne ve, da ima diastazo rektusov oziroma, da je to problem in zato niti ne vprašajo zanjo, stanje pa se potem lahko samo še poslabša. Ali pa celo dobijo ‘nasvet’, naj delajo trebušnjake! Tjaša je nato pri osebnemu zdravniku na mojo pobudo dobila napotnico za UZ in za posvet pri abdominalnem kirurgu. Več o tem v nadaljevanju zgodbe. (Kako je izgledal moj posvet pri abdominalnem kirurgu si lahko preberete tu.)
Tjaša po najini prvi obravnavi, kjer sva namestili tudi kinezio trakove, ki služijo boljši prekrvavitvi, limfni drenaži, propriocepciji in ‘omilijo’ napake gibanja ter opozarjajo mamico na pravilno držo in aktivacijo mišic. Brez njih je Tjašin trebuh stoje izgledal kot žoga.
Carski rez ni nedolžen poseg. Pri samem posegu je prerezanih okoli 10 različnih slojev tkiv v globino. Noben kirurg vsakega posebej ne zašije nazaj. Ko je telo odprto se sušijo serozne tekočine, ki sicer omogočajo gladko drsenje tkiv med seboj. Po posegu gladko drsenje tkiv torej zavira zmanjšana količina teh tekočin, zašiti sloji tkiv med seboj in še notranje brazgotine oziroma zarastline oziroma adhezije, ki ‘poženejo svoje lovke’ različno široko in globoko. S tem zavirajo optimalno delovanje trebušne stene, kot da bi se nam bluza zataknila v zadrgo od hlač. Zato se pomemben del rehabilitacije diastaze rektusov skriva v obravnavi teh zlepljenih tkiv in zarastlin. (VEČ) Večina mamic po carskem rezu skrbi za brazgotino, ampak žal samo v površinskem, vidnem delu. To je samo vrh ledene gore in zgolj estetske narave.
Kdaj je Tjaša začela z rehabilitacijo (po porodu s carskim rezom)?
Tjaša je prišla k meni 7 tednov po porodu. Takrat je izgledalo, da bo najverjetneje potrebovala operacijo. Tega se nobena mamica ne razveseli. Klasični kirurški pristopi v Sloveniji niso kaj dosti naklonjeni upoštevanju zakonitosti delovanja trebušne stene in naredijo veliko kolateralne škode. Največkrat poseg zahteva rez od ‘kolka do kolka’ in včasih še vertikalno po trebuhu, kjer nato zašijejo mišice skupaj, ne da bi upoštevali funkcionalno vlogo fascij oziroma linee albe in drugih fascij trebušne stene. (Več o tem in kako preprečiti operacijo diastaze rektusov).
Slika druge stranke, ki je k meni prišla na obravnavo po abderoplastiki.
Tak poseg je primerljiv s carskim rezom.
Razlika je v tem, da zajema carski večje globine, klasični poseg diastaze rektusov pa večje površine. Oboje pa zahteva več tednov ali mesecev okrevanja in rehabilitacijskih vaj.
Kako se je Tjaša lotila sanacije diastaze?
Tjaša naredila sklop šestih polovičnih obiskov na približno 14 dni razmika, vmes pa zavzeto izvajala vaje doma s pomočjo individualno sestavljenega programa z video vajami.
Odločilni je bil drugi obisk.
Na prvem srečanju je bil bolj poudarek na ‘diagnostiki’ stanja, na razlagi, kako deluje trebušna stena (katere zakonitosti moramo upoštevati in kako) in na osnovni tehniki upravljanja z IAP* (po domače povedano, kako aktivirati mišice – s pomočjo dihanja – da se ne naredi grebenček, ko se poveča pritisk. Recimo ob dvigu glave leže na hrbtu.
Na prvem srečanju iščemo, testiramo najbolj ustrezen način (strategijo rekrutacije in timing ustreznih mišic). Včasih nam to na prvem srečanju ne uspe (popolnoma), ker je diastaza rektusov dejansko še prevelika in pregloboka. Mamici se ob nepremičnem ležanju na hrbtu vidi, kako se ob dihanju premika črevo.
Zato je odločilen drugi obisk. V vmesnem času (14 dni) mora mamica izvajati vaje po navodilih in čim bolj izboljšati način dvigovanja, nošenja in dojenja otrok. Ne sme zadrževati diha. Če ob drugem srečanju uspe zadržati pritisk, torej da se na primer ob dvigu glave ne naredi grebenček, potem je napredek jasno viden in obstaja velika verjetnost, da operacija ne bo potrebna, ker se tkiva odzivajo.
To je največji korak v celotnem postopku ‘rehabilitacije’. To je tako, kot da potujemo po Velikem kanjonu in ga moramo najprej premostiti. Ko smo ga enkrat premostili, nas čaka samo še veliko pešpoti, najtežji del, premostitev, pa je za nami.
Dojenje je prav tako eden izmed faktorjev, ki upočasnjujejo sanacijo diastaze.
Dojenje je proces, kjer telo še vedno tvori veliko ‘nosečniških’ hormonov. Na primer hormon relaksin, ki mehča tkiva. V kombinaciji z odsotnostjo menstruacije pa pomeni tudi manjšo količino estrogena. To je velik faktor, ki se ga moramo zavedati, saj upočasnjuje rehabilitacijo. Seveda se nobena mati zaradi tega ne odpove dojenju. Dojenje ima za otroka (in tudi zanjo) še toliko (drugih) prednosti, da brez pomisleka odtehta nekaj negativnih vplivov.
Dobro je, da se zavedamo, da se po končanem dojenju stanje lahko še bistveno izboljša. Pri tem štejemo 3-4 mesece po končanem dojenju.
Viden napredek po prvem sklopu specialne vadbe,
Rezultati so bili kljub dojenju že zelo prepričljivi. Grebenček je izginil, koža se je že skoraj poravnala, barva kože, ki je bila na začetku zelo temna (lisasta) se je normalizirala , Linea alba je postala gostejša in ožja. Na pregledu pri abdominalnem kirurgu se je izkazalo, da operacije zaenkrat ne priporoča. Razloga je navedel dva, prvega, da specializirana vadba očitno deluje in drugega, da Tjaša še vedno doji.
Še vedno pa je, estetsko gledano, Tjaši ostajal manjši trebušček. In prišlo je tudi obdobje, ko se je zdelo, kot da je stanje za malenkost poslabšalo! Takoj sem preverila, če je kaj kašljala, ampak to ni bil razlog. Tjaša je sama pri sebi ‘posumila’, da je razlog povečan vnos hrane v telo zaradi povečane količine dojenja rastočih velikih dvojčkov (poskok v rasti). Tjaša je drobne postave in je takšna sprememba hitro vplivala na njeno sanacijo diastaze, saj je povečana količina hrane v želodcu in črevesju povečala IAP. Vendar je bilo, na srečo, to le kratko vmesno prehodno obdobje, ker se nato njeno telo temu prilagodilo.
Zadnji ‘preizkus’ vztrajnosti za mamico so zadnji koraki sanacije.
Čeprav je bila Tjašina diastaza rektusov funkcionalno gledano sanirana, pa je manjkalo še par korakov do estetske zadovoljitve.
Takrat sva potegnili na plan ‘novo orožje’. V program sva dodali kolagen, vibracijski trening, vaje za boljši ton vagusnega živca, vaje za telesne asimetrije po PRI*, rotacijske vaje. Tjaša si je malo vibracijsko ploščo kupila celo za domov.
PRI* = Postural Restoration Institute
To je zagotovilo nov zagon in premik proti končnemu cilju.
Če povzamemo, kaj je skrivnost Tjašinega uspeha?
Vsako telo je zgodba zase. Ko gre za manjše diastaze ponavadi individualna obravnava sploh ni potrebna. Zadostuje že 12 tedenski online program POPORODNI PREPOROD, kjer naslovimo celo telo. Pri velikih diastazah, še posebno po porodih dvojčkov, pa je potreben drugačen pristop, saj se napačna aktivacija mišic naredi (grebenček, trebuh kot žoga) že samo, če se mamica lahno odkašlja ‘khm khm’. To pomeni, da mora vaje delati res prilagojeno. Pri tem ni tako zelo pomembno katere vaje, ampak KAKO jih izvaja in stopnjevanje vaj. Če vaje stopnjujemo prepočasi ali prehitro, ne bo napredka ali se stanje lahko tudi poslabša.
Tjašin neverjetni in skoraj dokončni rezultat! Ker mamica še vedno doji, pričakujeva zadnje in dokončne rezultate 3-4 mesece po končanem dojenju. Vmes Tjaša ves čas pridno izvaja vaje. Le za časa poletnega dopusta jih je prekinila in potem z njimi spet redno nadaljevala. Krajši premor ni škodil njenemu napredku, saj se je telo vmes že navadilo oziroma privzelo nov ‘avtopilot’ za pravilno in pravočasno aktivacijo ravno pravih mišic za zajezitev IAP. Torej, četudi ne izvajaš vedno vaj in se čez dan pravilno gibaš, tako da s tem gibanjem in dihanjem krepiš lineo albo, mišice in strategijo možganov, potem se bo napredek še vedno stopnjeval.
‘Glavne sestavine’ Tjašinega recepta za uspeh so bile:
Vaje, ki so ustvarjale ravno pravšnji pritisk na lineo albo, ne preveč – ne premalo. (Ustrezno stopnjevanje vaj)
Dihanje s trebušno prepono in medrebrnimi mišicami (za priklic globoke trebušne mišice in mišic medeničnega dna in masažo notranje brazgotine preko dihanja)
BBYG (Blow Before You Go) metoda managementa znotraj-trebušnega pritiska (Predčasna aktivacija stabilizatorjev na izdih in ves čas giba)
Kineziotaping (kot že pojasnjeno zgoraj)
Pravilen način dvigovanja, nošenja in dojenja dvojčkov
Rotacije trupa (Brez rotacij ni človeškega gibanja. Vnos rotacij v rehabilitacijske programe je ključni faktor optimalnega okrevanja.)
Masaža trebuha leže na mehki žogi, masaža brazgotine carskega reza
Celostni pristop (od glave do peta, diastaza je problem celotnega telesa, ne samo trebušne stene)
Razumevanje in podpora partnerja
Kaj je mene osebno fasciniralo v Tjašini zgodbi?
Tjašin odnos do situacije in vadbe! Tjaša nikoli ni bila ali delovala zagrenjeno, utrujeno, naveličano, obupano. Kljub temu, da jo je življenje presenetilo z dvojčkoma in takšno veliko ‘luknjo’ v trebuhu’, je vedno prišla nasmejana, nič ji ni bilo težko, vedno se je organizirala, da je naredila vse vaje in še kakšno več.
Pri tem je sigurno velikega pomena podpora partnerja!
Prav Tjašin pozitivni odnos in pristop sta imela vlogo plodnih tal, v katera sva zasejali njene cilje..
Zaključna misel..
Vsaka rešena diastaza in vsaka preprečena operacija je velik uspeh in naložba v prihodnost. Da, ima smisel ves vložen trud. In ne, ne gre le za lep igled trebuha in telesa, čeprav je to (žal) razlog in gonilo večine mamic, da se lotijo okrevanja.
Reševanje diastaze je novo življenjsko potovanje. Potovanje skozi spoznavanje delovanja lastnega telesa in ponovnega povezovanja z njim. Razsežnosti rezultatov, ki jih dosežemo pri tem, znatno presegajo meje diastaze. Gre za nov način življenja, dihanja in gibanja. Nov? Oziroma takšnega kot bi moral biti, takšnega kot ga je kreirala narava in takšnega kot ga obvladajo samo še naši malčki (naša neokrnjena narava v malem).
Poglejte si še letošnjo Simonino zgodbo o diastazi rektusov po dvojčkih!
Ženske z ‘večjo’ diastazo rektusov (glej spodaj v nadaljevanju opisane simptome) po porodu velikokrat dobijo ‘strokovno mnenje’ ginekologa, osebnega zdravnika oziroma na UZ pregledu, da je njihova situacija nepopravljiva, ampak ‘normalna’, pač davek na materinstvo oziroma popravljiva samo kirurško.
Operacija diastaze rektusov (klasična) je zelo velik zalogaj za telo. Poskušajmo narediti vse, da se ji izognemo.
Kako naj se mamice v takšni situaciji znajdejo same? Naj kar obupajo?
V svoji praksi sem imela že veliko primerov s takšno ‘zapečateno’ usodo, ki smo jo potem spremenili v ‘funkcionalno’ in ‘ožigosali’ še z mnenjem kirurga, da operacija ni potrebna!
Kako se izognemo operaciji?
Najprej je potrebno res vedeti v detajle, KAKO DELUJE TREBUŠNA STENA oziroma diastaza rektusov. Potem je potrebno testirati, kako deluje konkretna trebušna stena (konkretne osebe) oziroma kako se odziva na različne pritiske (IAP – intra-abdominalni pritisk).
Tudi meni se je že zgodilo, da je imela diastaza rektusov na prvi individualni obravnavi takšne razsežnosti, da nisem bila prepričana, če jo bo moč rešiti (brez posega). Kakorkoli.. ker vemo, da so vaje potrebne z ali brez operacije, se jih lotimo v vsakem primeru. Po štirinajstih dneh izvajanja vidimo ali je napredek ali ga ni. (V mojih primerih je do sedaj še vedno bil). V kolikor napredka ni, ugotavljamo ali ga ni zato, ker trebušna stena pač ni zmožna napredka ali ker stranka ni znala izvajati vaj pravilno ali ker je imela v vmesnem času recimo obdobje kašljanja ali neizvajanja vaj..
Pri prvi obravnavi se lotimo:
Testiranja / preverbe, kako ‘velika’ je diastaza rektusov
Kako deluje telesno jedro v celoti (stabilizacija medenice, funkcije medeničnega dna, dihanje, mobilnost sakroiliakalnih oziroma medeničnih sklepov)
‘Teorije’ – kaj ‘napaja’ diastazo rektusov, kako moramo pravilno dvigovati, vstajati, se spuščati na tla, kako pravilno dihati, kako deluje telesno jedro oziroma trebušna stena v kombinaciji z dihanjem, kako nam izdih pomaga pri optimizaciji intra-abdominalnega pritiska..
Nato teoretično znanje apliciramo v prakso in poskusimo ‘z njim’ dvignit glavo leže na hrbtu, ne da bi se pri tem naredil grebenček oziroma tako, da se linea alba (vmesno vezivno tkivo) napne in zadrži pritisk.
Omenimo še druge strategije, ki bi jih dodali takoj ali naknadno: uživanje kolagena, vibracijski trening, trening fascij..
Stranka potem dobi tedenski program video vaj za domov – do naslednjega obiska.
To velja za ženske, ki so po porodu ali pa tudi 10 let po tem. V vsakem primeru je situacija najverjetneje rešljiva. V zgodnjem poporodnem obdobju je plus časovna komponenta, kar pomeni, da še ni minilo veliko časa, ko telo funkcionira s to hibo, kompenzira in ustvarja nove ‘napake’. V kasnejšem obdobju je prednost ta, da mati ne doji več (tudi med dojenjem se še sproščajo hormoni, kot relaksin), ki mehčajo vezivno tkivo, prav tako zavzema manj za diastazo neugodnih položajev, kot so dvigovanje in nošenje dojenčka, dojenje.. itd. Tako da imamo v vsakem obdobju svoje pluse in minuse.
Večina zdravnikov in tudi ‘pacientk’ z diastazo rektusov je prepričanih, da je širina razmika (koliko prstov vstavimo) tisti pokazatelj, ki je merodajen ali je potrebna operacija ali ne.
To je največji (lažni) mit o diastazi rektusov, ki ga je treba (argumentirano) razbiti.
Širina razmika je le pokazatelj, kako močni so trenutno rektusi (površinske trebušne mišice ‘ala six pack’), kar je najmanjšega pomena. Resnično je pomembno, kakšna je globina razmika oziroma, kako delujejo ostale oziroma globoke trebušne mišice in koliko je raztegnjena in stanjšana linea alba (belo vmesno vezivno tkivo). VIR
Razmik med mišicami se lahko med uspešno sanacijo diastaze rektusov tudi poveča, ampak se globina zmanjša in linea alba postane ‘gostejša’ in bolj elastična.
Zakaj je sploh tako pomembno, da se izognemo operaciji?
Operacija diastaze rektusov v večini primerov predstavlja rez od kolka do kolka, rez odvečne kože (prestavitev popka) in vstavitev mrežice čez trebuh ali zašitje mišic skupaj (glej sliko spodaj). To je OGROOOMEN poseg v telo, ki pusti svojevrstne posledice in rabi kar nekaj časa za okrevanje (medtem, ko ne smete dvigovati svojih otrok).
Pri vsakem invazivnem posegu lahko pride do komplikacij.
Narkoza
Stanje se lahko ponovi.
Povrnitev funkcionalnosti trebušne stene NI samoumevna. Operacija ne spremeni funkcionalnosti mišic, operacija samo napne fascijo. (Prav tako je potrebno narediti korekcijski program vaj)
Če imate bolečine v križu, ni nujno, da jih bo operacija odpravila. Raziskave kažejo, da so bolečine v križu bolj povezane z nepravilnim delovanjem medeničnega dna, kot pa trebušne stene. Vendar lahko zarastline, ki nastanejo pooperativno povzročijo bolečine v križu.
Stranka po ‘klisčnem’ posegu diastaze rektusov z odstranitvijo odvečne kože.
Torej, predno odidete v operativno sobo se prepričajte, če ste izkoristili ‘vse karte’, ki so vam na voljo za konzervativno (brez posega) sanacijo diastaze rektusov. Mislite, da ste poskusili že vse? Kaj pa sledeče?
1.Ali lahko nosite isto številko nedrčka kot pred nosečnostjo? V nosečnosti se mora prsni koš razširiti (in spredaj dvigniti), da se s tem ustvari prostor za gibanje trebušne prepone, ki postane omejena zaradi rastočega ploda in vseh dodatnih tekočin v telesu. Prsni koš, ki ostane razširjen tudi po porodu (torej, ko ležite na hrbtu, vidite izbočena rebra) pomeni nesorazmerno porazdeljeno moč med delovanjem zunanjih in notranjih stranskih trebušnih mišic (ki se pripenjajo na rebra), natančneje, pomeni šibkost zunanjih stranskih trebušnih mišic. To je potrebno implementirati v vaš korekcijski vadbeni program. (Opomba: Edina dobra stvar šibkejših zunanjih stranskih trebušnih mišic je, da ste s tem morda preprečili nastanek prolapsa medeničnih organov. Več si preberite TU. Zato prevelik in prehiter fokus na te mišice ni zaželen.)
2. Kako se je spremenil vaš vzorec dihanja? V primeru, da je prsni koš ostal razširjen, trebušna prepona, glavna dihalna in stabilizacijska mišica našega telesa, ki živi v njem, nima prave ‘piste’ za svoje delovanje. Zato dihanje postane bodisi plitvo bodisi pretirano trebušno. V obeh primerih je problem, ker se rebra premalo razširijo (pri vdihu, seveda). Ko vdihnemo, se morajo rebra razširit, kot dežnik, ki se odpre, trebušček pa zrasti za približno ⅔ svoje maksimalne zmožnosti. Če se rebra ne širijo (ker so ujeta v razširjenem položaju ali/in slabi drži), potem telo kompenzira in začnemo (prva od možnosti) dihati plitvo. Plitvo dihanje, je dihanje z rameni (oziroma pomožnimi dihalnimi mišicami), ki ne aktivira telesnega jedra (kjer poteka stabilizacija) in ki nam sčasoma še poslabša držo (ker preveč utrudi zgornje, pomožne dihalne mišice). Lahko pa zaradi ‘neaktivnega’ prsnega koša dihamo samo trebušno. Pri tem nastaneta dva problema. Prvi je, da se z vsakim vdihom trebuh preveč razteguje (in še bolj obremeni lineo albo, vmesno vezivno tkivo, kjer se nahaja diastaza rektusov) in drugi problem je, da za izdih potem potrebujemo dodatno mišično aktivacijo trebušnih mišic (izdih je sicer pasivna dejavnost, mišice se samo sprostijo), kar se sicer sliši ‘dobro’ pa ni, ker na dan naredimo okoli 24.000 izdihov (in vdihov) in preobremenimo šibke trebušne mišice, ki zato postanejo zakrčene in slabše delujoče. Torej, ste naslovili vaš dihalni vzorec s takšnimi vajami, predno ste obupali in se naročili na kirurški poseg?
3. Kakšna je vaša telesna drža…v kakšni formi so mišice zadnjice? Drža je lahko zelo pomemben faktor, ki vam onemogoča saniranje diastaze rektusov, kljub sicer odličnemu vadbenemu programu. Telesna drža ni pomembna samo v statičnem smislu, da stojimo ‘pokončno’ in imamo poravnane telesne segmente enega nad drugim, ampak tudi v dinamičnem smislu, ko na primer dvigujemo otroka. Lahko imamo dobro ‘pokončno držo’, bremena pa dvigujemo z ukrivljeno držo in spodvihano medenico (‘rep med noge’), kar povzroči povečanje pritiska na trebušno steno oziroma diastazo rektusov, kar potem na dnevni ravni izničuje uspeh vašega truda s korekcijskimi vajami. Slaba telesna drža lahko ves čas potiska trebuh navzven, sploh v spodnjem delu. Zaradi diastaze je potem drža seveda še slabša, ker ni ustrezne podpore. In tako se ‘zaciklamo’ v začarani krog. Reševanje diastaze rektusov in telesne drže gre z roko v roki. Eno pomaga drugemu in obratno. V primeru, da tega problema z vajami ne naslovimo, pa en pojav slabša drugega in obratno. Pri drži je ključnega pomena, da naslovimo nagib medenice in nagib prsnega koša. Ta dva se morata ujemati med seboj, kot tla in strop v hiši. Eden izmed znakov so tudi ohlapne oziroma ‘ploske’ mišice zadnjice. Mišice zadnjice so zelo pomemben faktor pri optimalnem nagibu medenice in velikokrat problem po porodu. Funkcionalne mišice zadnjice niso tiste, ko ženske na instagram profilih tako usločijo ledveni del hrbtenice, da zadnjica ‘skoči ven’, ampak da je lepo zaobljena tudi brez tega. (Več o delovanju in krepitvi mišic zadnjice TU).
4. Imate zakrčene mišice medeničnega dna? so prav tako lahko eden ključnih dejavnikov, da diastaza rektsuov vztraja’na svojem mestu’. Zakaj? Če je dno medenice zakrčeno, potem prvič ne moremo pravilno dihati s trebušno prepono (ker se medenično dno ne vda ob vdihu) in drugič ker se mora posledično toliko več ‘vdati’ trebušna stena (oziroma diastaza rektusov), ki zato utrpi več pritiska. Mišice medeničnega tesno sodelujejo s spodnjim delom globoke trebušne mišice (m. transversus abdominis). In če so preveč napete ene, so preveč napete druge (in obratno). Če je globoka trebušna mišica preveč napeta oziroma zakrčena (‘over-recruted’) vleče lineo albo (vmesno belo vezivno tkivo) preveč narazen. Kako to preverimo? Naredimo globok (trebušni) vdih. Ali občutimo, da se pri tem mišice medeničnega dna ‘ne vdajo’ oziroma ne spustijo v smeri navzdol? Ne? Kaj pa, če si zraven še dodatno predstavljamo, kot da nežno potisnemo navidezni tampon navzven ali kot da bi želeli spustiti vetrove? Ali sedaj čutimo njihov spust? Ne? Me ne preseneča! Večina mojih strank tega ne čuti, kar moramo potem obvezno nasloviti (še posebej če so bile prisotne tudi raztrganine ali epiziotomija in so nastala notranje brazgotine, ki mehansko preprečujejo elastični odboj mišic medeničnega dna.
5. Ste deležni pravilne progresije korekcijskega programa za diastazo? V primerih velike diastaze (globoke, glej simptome spodaj) je ekstremnega pomena individualna obravnava in specifično napredovanje vaj. Bistvo vsega je ustvarjati ravno pravšnji izziv za trebušno steno, torej ravno prav intra-abdominalnega pritiska (na diastazo), da se telo (možgani) ‘odloči’, da mora ukrepati (sintetizirati kolagenska vlakna). Ne preveč, da se ne dela škoda in ne premalo, da situacija ne stagnira oziroma nazaduje. Iz tega razloga večino vaj sprva poteka leže na tleh in izhaja iz dihanja, nato na boku ali sede in šele nato stoje. Ker naše telo sicer ne loči med ‘vajami’ in gibanjem, je potrebno poskrbeti, da v začetni fazi korekcijskega programa, vse gibanje skozi dan, ki poteka sede, stoje ali vmes čim bolj prilagodimo. Kako? Tako da te (neizogibne gibe kot je nega dojenčka in sebe) izvajamo prvič mehansko čim bolj optimalno (z nevtralno hrbtenico, lahno anteriornim nagibom hrbtenice (‘repek ven’) breme približamo k telesu in ne telo k bremenu itd..) in drugič, da to gibanje uskladimo z dihanjem – kar pomeni, da si z izdihom pomagamo stabilizirati telo in preprečevati, da se takrat diastaza poslabšuje (da nam pritisk uhaja ven skozi diastazo).
6. Imate morda preveč visceralne maščobe? Maščoba okoli notranjih organov (večje količine) lahko potiskajo trebuh (in diastazo) od znotraj navzven. V tem primeru je potrebno tudi nasloviti ta problem. To je lahko kar izziv, saj je naše gibanje z diastazo omejeno (npr tek, je pa tek tako ali tako neprimeren za ljudi z res prekomerno težo in še po porodu). Tudi (drastične) diete so lahko v času dojenja neprimerne oziroma je lahko ravno takrat čas za bolj zdravo in uravnoteženo prehrano. Za kurjenje teh odvečnih maščob potrebujemo veliko hoje in tudi cardio trening, ampak ne kakršenkoli. Mora biti brez poskokov oziroma tak, da dodatno ne obremenjuje trebušne stene. Lahko pa je vzrok kopičenja notranje maščobe v slabo delujočem limfnem sistemu. Kako – se sprašujete? Če vaš glavni telesni ‘filter sistem’ ne deluje optimalno, lahko telo kopiči strupe in odpadne snovi v maščobah. Zato je včasih dovolj, da poskrbimo za boljši pretok limfe in s tem odstranimo razlog za obstoj teh maščobnih celic. (glej naslednjo točko).
7. Vam mogoče zastaja limfa? V svoji ‘klinični praksi’ opažam, da imajo mamice po porodu kar dosti težav z malce slabšim delovanjem limfnega sistema, kar je še posebej opazno po carskem rezu, ko gibanje trebušnih in medeničnih organov omejijo zarastline (brazgotine v globini telesa). Za boljšo pretočnost limfe ne potrebujemo hoditi na limfno drenažo, zadostuje ‘že’ preponsko dihanje, veliko hoje in ‘Abdominalna masaža’ (posebna vaja iz našega programa Poporodni preporod, ki vsebuje kombinacijo dihanja s prepon-ama – trebušno in medenično – in masažo trebuha).
8. So vam ostale večje zarastline po carskem rezu? Po vsakem kiruršekm posegu nastane več ali manj notranjih zarastlin/adhezij/brazgotin. Te so obrambni mehanizem telesa s katerim se zavaruje proti ponovnemu odprtju rane, čeprav je rana zašita in zaceljena. Zarastline so fibrozno tkivo, ki izgubi elastičnost in viskoznost, kar je ključni element za pravilno delovanje fascij in drsenje med njimi. Po domače povedano je to tako, kot če bi se vam bluza zataknila v zadrgo od hlač in bi vas potem vleklo navzgor po telesu in navzdol po nogah. Zarastline blokirajo optimalno preponsko dihanje in s tem delovanje telesnega jedra, zatorej jih je treba vsaj delno ‘zmehčati’. Glede na svojo prakso predvidevam, da tega najverjetneje niste storili, saj vas nihče ni opozoril na to niti vam pokazal kako. Več TU.
9. Imate zakrčen mezenterij? Ste sploh že kdaj slišali za ta organ v trebušni votlini? Znanstveniki so v začetku leta 2017 klasificirali nov organ v trebušni votlini, ki vam (med drugim) lahko preprečuje zapiranje razmika trebušnih mišic, povzroča bolečine v križu, prebavne težave in debelost. Nahaja se globoko v trebušni votlini. Zaradi nosečnosti, nepravilnega nošenja, veliko sedenja in posegov v trebušni votlini lahko postane poln tenzij. Več o tem si lahko preberete TU. Torej, ste že poskusili sprostiti napetosti v mezenteriju predno ste se odločili za invazivni poseg?
10. Imate ustrezno prehrano za vezivno tkivo? (Kolagen + C vitamin + voda.) Glede na to, da je primarni problem diastaze rektusov v vezivnem tkivu (v fasciji oziroma linei albi), verjetno ni vseeno, če telesu primanjkuje gradnikov za to tkivo. To tkivo je primarno sestavljeno iz kolagena in vode. Ali uživate obojega dovolj? VIDEO
11. Ste kronično zaprti oziroma vas kronično napihuje? Kronična zaprtost ali napihnjenost pomeni konstantni pritisk na diastazo rektusov oziroma stanjšano vezivno tkivo in mišice. Kronična zaprtost ali napihovanje je lahko zelo resen problem v procesu reševanja diastaze. Ugotoviti moramo dejanske vzroke. Te ne izvirajo vedno iz načina prehranjevanja, ampak so lahko tudi posledica zakrčenega medeničnega dna, premalo probiotične hrane (ne nujno probiotikov), dereguliranega delovanja vagusnega živca (glej spodaj), slabega limfnega sistema in še kaj.. Kroničen kašelj je enak problem.
12. Ste se poslužili tudi kineziotapinga diastaze rektusov? Ste v postopku sanacije diastaze rektusov pomagali trebušni steni, da dela ‘manj napak’? Kaj mislim s tem? Vsak gib, ki ga naredimo, ‘gre čez’ trebuh oziroma trebušno steno oziroma diastazo, tudi, če samo pomahamo z roko. Včasih je fizično nemogoče vse gibe izvajati pravilno, če ima diastaza velike razsežnosti (globino, glej spodaj). Tudi, če se naučimo pravilno dihati, dvigovati, spuščati se, stabilizacija zaradi tako velike ‘poškodbe’ trebušne stene peša, kar pomeni da se dogaja cel kup kompenzacij. To si lažje predstavljamo tako, kot če bi živeli v hiši, katero prenavljamo. Enostavno, ne moremo ven iz svojega telesa (ali mirovati), da bi lahko (lažje in hitreje) popravili diastazo. Vsak gib, ki ga naredimo šteje bodisi ‘v plus’ bodisi ‘v minus’. Pri večjih diastaz na žalost večkrat ‘v minus’. Zato nam pridejo v veliko pomoč kinezio trakovi ali v zgodnjem poporodnem obdobju trebušni pas (sicer ne, ker dajejo lažno oporo). Torej, ste preizkusili tudi to metodo skupaj z izvajanjem vaj, pravilne drže, dihanja, dvigovanja, prehrane..preden ste se odločili za kirurški poseg?
13. Ste poskusili tudi z vibracijskim treningom? Ko programu za diastazo rektsuov dodamo še vibracijski trening (z vibracijsko palico ali še bolje z vibracijsko ploščo VIDEO) izzovemo dodatno še vse tiste mišice in fascije, ki jih z ‘navadno’ vadbo ‘ne uspemo prebuditi’. Vibracijski trening med drugim tudi bolje prekrvavi lineo albo (to belo vmesno vezivno tkivo, ki je raztegnjeno in slabše prekrvavljeno), pospeši limfo in pomaga odpraviti zaradi diastaze naguban izgled trebuha. VIR
14. Ste dodali tudi regulacijo vagusnega živca? Vemo, da so mišice le ‘sužnje’ živcem oziroma živčnim ukazom (impulzom). Vagus je možganski živec, glavni živec avtonomnega živčnega sistema (avtomatskega) in regulira zelo veliko funkcij v telesu. Če je dereguliran (kako je vagusni živec lahko dereguliran, si prosim preberite TU), potem je včasih zastonj ves trud, ki ga vložimo v delovanje mišic. zato je potrebno najprej nasloviti delovanje avtonomnega živčnega sistema (da ni ‘zaciklano’ v delovanju ‘fight’, ‘flight’ ali ‘freeze’ – torej v kroničnem begu pred določenim strahom ali nevarnostjo) in šele potem lahko naslovimo (motorično) delovanje trebušne stene. kako vemo, če imamo dereguliran vagus, si lahko preberete TU).
15. Ste pomislili še na ‘karkoli drugega’..? Kaj mislim pod ‘karkoli drugega’? To, da je v telesu vse med seboj povezano. Zgoraj smo našteli kar štirinajst točk, ki jih je dobro dosledno upoštevati, če smo kandidati za operacijo in bi se ji radi izognili. Sicer pa lahko na individualni obravnavi najdemo še marsikaj drugega, kar vpliva na zapiranje diastaze. Kaj? Na primer spuščen stopalni lok na enem ali obeh stopalih. Ko smo že vse preizkusili ali pa ko je sanacija diastaze dosegla neko točko, potem se pa ustavi in ne napreduje več, takrat naslovimo še takšne ali podobne ‘simptome’. Spuščen stopalni lok je v bistvu kolabirana globoka podporna telesna linija od spodnjega dela telesa navzgor. Porušen stopalni lok – porušeno pravilno delovanje kolena – porušeno pravilno delovanje kolka (kolk mora kompenzirat, mišice se zakrčijo) – lahko dobimo zakrčene mišice medeničnega dna – in potem nadaljevanje zgodbe že poznate..
Ali se splača?
Da! Zagotovo! Kakorkoli se sliši zakomplicirano, pa v bistvu ni. Ko enkrat osvojite pravilen način dihanja (stabilizacije telesa) in mehanično pravilen način gibanja, ste osvojili 80% vsega. Vse ostalo je potem samo nizanje različnih primerov in situacij na isti vzorec. Z nekaj vsakodnevnega truda na začetku izvajanja korekcijskega programa, lahko ta 80% del osvojite že v 2-3 tednih. S tem pa sami sebi naredite uslugo za celo življenje in celo telo! Diastaza rektusov, kot sedaj vidite, ni le lokalni problem, ampak je problem delovanja celega telesa! S tem, ko se naučite sanirati diastazo v bistvu na novo postavite temelje delovanja vašega telesa in dobesedno spremenite način življenja (gibanja in dihanja). S tem si nehote v bodoče prihranite marsikatero težavo, ki izvira iz porušenega telesnega jedra, kot na primer poškodbe (bolečine) hrbtenice, medenice, kolkov, kolen.. itd, da ne govorimo o večji moči telesa in navsezadnje tudi o lepšem izgledu! In za povrh, da se izognete še operaciji, to je največja zmaga!! Tako, da ja, splača se!
Kako preverim, če imam diastazo rektusov in ali je tako velika, da pridejo upoštev zgornji nasveti iz tega zapisa?
Kateri so znaki, da imam res ‘veliko’ diastazo rektusov?
Izgled trebuha kot ‘pajkova mreža’ in zelo povešena koža
Velikokrat po dvojčkih ali po več (zaporednih) nosečnostih
Ob nepremičnem ležanju na hrbtu na tleh vidno premikanje črevesja
Trebuh vidno izbočen, kot žoga, še posebej v popoldanskem in večernem času ali po obrokih
Ob testu za diastazo (glej videa zgoraj), se naredi širok greben (3-5 prstov), včasih tudi jamica.
Če pri tem potopimo prste v globino, ni čutiti nobenega upora vezivnega tkiva
Ko ležimo na tleh na hrbtu in z glasom ‘KHM’, kot da bi hoteli lahno zakašljati oziroma si ‘popraviti’ nekaj, kar se nam je malenkost zataknilo v grlu (navadno predno spregovorimo) in se ob tem trebuh vidno izboči.
Kaj pa če se vseeno ne morete izogniti posegu?
Včasih je operacija neizogibna. Ko dejansko nič od naštetega ne pomaga in ko vidimo tudi na dinamičnem* ultrazvoku trebušne stene, da linea alba, kljub različnim ‘priklicom’ oziroma navodilom (izdihni, stisno to, stisni ono..) ne da ‘nobenega življenja’ od sebe – torej ostaja razdalja med rektusoma (površinske trebušne mišice) enaka (intra.recti distance) hkrati pa imamo prisoten enak distorcijski index (distortion index of linea alba) – torej ne glede na to ali samo ležimo ali dvigujemo glavo oziroma ne glede na to, da pri tem zavestno aktiviramo mišice po danih navodilih in če je prisotna tudi abdominalna kila (največrat popkovna), takrat je najverjetneje manjše zlo iti pod nož, kot ‘živeti v takšnem porušenem telesu’.
Vseeno pa ni vseeno, za kakšen poseg se odločimo (splošen poseg, laparoskopski), kdo nas operira (abdominalni kirurg, plastični ali oba), kako ‘nas popravi’ ( mrežico ali brez), kakšen rez naredi (horizontalen, vertikalen).. Več o tem sem že pisala v blogu Moja popkovna kila in diastaza rektusov, ki je vsebinsko gledano prvi del tega zapisa.
V prihodnje pa bo sledil še tretji del, ki bo govoril, kako se pripraviti na poseg in kako postopati po posegu. (Zato. če še niste naročeni na prejemanje naših novic in ne želite spregledati tega zapisa, se lahko vpišete TU.)
Kaj pa v primeru, da nimam tako kritične diastaze rektusov, kako se lotim sanacije?
V tem primeru morda ne potrebujete niti individualne obravnave, ali morda samo eno in se lahko lotite programa POPORODNI PREPOROD, kjer vas 12 tednov vodimo skozi gibalno preobrazbo, kjer naslovimo prav tako skoraj vse zgoraj naštete ključne točke, le da so vaje v tem primeru za vse enake. Na (dnevnem) meniju dobite vsega po malo, ampak postopoma dozirano. Nekako tako, kot če bi bili slabo prehranjeni, pa bi vam predpisali ‘splošno’ boljšo dieto, kjer bi na vaš menu uvrstili več vitaminov, sveže zelenjave in sadja, kvalitetno ribje olje in druga pomembna mikro in makro hranila. Te vaje sistematično opravljate doma.
V kolikor pa ste lokacijsko ‘privilegirani’ in živite v naši bližini, pa se lahko zraven udeležujete še poporodne vadbe za mamice (z dojenčki) v naših mini skupinah.
Kaj točno je diastaza rektusov?
Ker smo o sami definiciji in mehanizmu delovanja že veliko govorili in pisali, vas vabim, da si pogledate morda naslednje tri ključne zapise/videe:
Ali pa se naročite na našo BREZPLAČNO MINI AKADEMIJO Vadbene klinike o diastazi rektusov, ki traja 6 tednov (vsakih 6 tednov štarta nova skupina), kjer dobite VSE na enem mestu.
Diastaza rektusov se NE meri po razmiku med mišicami (med premimam trebušnima mišicama oziroma rektusoma).
Sanacija diastaze rektusov NE pomeni zaprtje razmika.
Vaje za distazo rektusov NE morejo biti samo usmerjene v krepitev trebušnih mišic.
Vaje za diastazo rektusov se dolgoročno gledano NE morejo izvajati samo leže na tleh.
Razmik med mišicama (rektusoma) NE pomeni nujno diastaze rektusov.
Diastaza rektusov NI problem zgolj (površinskih) trebušnih mišic.
Diastaza rektusov NI samo estetski problem.
Diastaze rektusov se NE rešuje s trebušnjaki.
Diastaza rektusov NI posledica (samo) nosečnosti.
Ker kroži naokoli toliko neresničnih mitov (veliko jih žal izrečejo osebni zdravniki ali celo ginekologi), smo vam na Vadbeni kliniki pripravili brezplačno MINI AKADEMIJO o diastazi rektusov.
Mini Akademija Diastaze rektusov je sestavljena iz:
Uvodnega 30 minutnega webinarja
Treh posnetkov resničnih strank z diastazo rektusov (nekatere od teh imajo tudi kilo).
Povzetka vseh prispevkov Vadbene klinike o diastazi rektusov
rehabilitacijskega videa po posegu.
TESTA o diastazi rektusov
Kako poteka Akademija?
Na mini Akademijo se prijavite s spodnjim gumbom. Vsak ponedeljek, 6 ponedeljkov zaporedoma, boste prejeli na mail (mora biti google mail) dostop do brezplačnih vsebin. Dostop do določenih vsebin, kot so posnetki individualnih obravnav strank, vam bodo na voljo največ sedem dni, potem se bo dostop izbrisal. Na koncu boste lahko opravili TEST in preverili svoje novo znanje. Vsak 100% pravilno opravljen test bo nagrajen! 🙂
ZBIRAMO ŽE PRIJAVE ZA SEDMO online AKADEMIJO, KI SE ZAČNE 17.08.2020 ROK ZA PRIJAVO 16.08. 2020 do 12:00!
Ko se prijavite, dopišite v opombe razlog vaše prijave oziroma ali imate tudi sami diastazo rektusov ali ste osebni trener, fizioterapevt, oziroma nekdo, ki pomaga drugim pri sanaciji diastaze.
Hvala, ker se boste udeležili mini Akademije in želim vam prijetno učenje!
PS: Ko izpolnite spodnjo prijavo, boste dodani na mailing listo te Akademije, vendar ne boste dobili povratnega sporočila o uspešnosti prijave. Zato ni potrebno, da se večkrat prijavite.
Že kar nekaj let opazujem popke oziroma trebušne stene svojih strank. Stranke, ki me obiščejo, imajo velikokrat popek v obliki kapuce (‘hoodie belly’), kjer se iz zgornjega dela popka razvije oblika ‘kapuce’ ali pa se celo cel popek oblikuje v obliko okroglega, kot v blago oblečenega gumbka. Po teh ‘znakih’ sem se naučila oceniti oziroma prepoznati deformacije popka, ki so bile v največji meri povezane tudi s pojavom diastaze rektusov (razmik trebušnih mišic).
Alja Malis po drugi nosečnosti – vidi se po zgornjem delu popka, ki je izbočen in v obliki ‘kapuce’.
Že pred kakimi 20 leti se mi je pojavila dimeljska (ingvinalna) kila (hernija oziroma pruh), ne spomnim se niti, kdaj sem jo prvič opazila in zakaj se je pojavila. Spomnim pa se, da si jo je tudi imel in operiral moj oče in on se spomni, da si jo je imel in operiral njegov oče. Ko sem bila prvič noseča, se mi je izbočil še popek (in tudi moj sin se je rodil s popkovno kilo). Popku nisem posvečala veliko pozornosti, dokler v drugi nosečnosti ni še bolj vidno ‘pokukal na plano’.
Alja Malis v drugi nosečnosti in popkovna kila
Ker sem si sama uspešno sanirala diastazo rektusov, nastalo v drugi nosečnosti (Preberi več v blogu Diastaza rektusov v nosečnosti in ker sem pri strankah ugotovila že veliko popkovnih kil, ki so bile vsaj trikrat bolj izrazite od moje, pri sebi, ironično, sprva sploh nisem pomislila na kilo!
Šele, ko sem snemala program Popolni plank, sem v nekaterih položajih, sama pri sebi, na video posnetku videla, kako mi štrli popek ven. Kljub dobrem telesnem zavedanju, ga nisem mogla potegniti v notranjost trebuha. Poglejte na videu!
Video prikazuje ‘samo-diagnozo’ popkovne kile v položaju ‘plank’ oziroma deska, ki je eden od vadbenih položajev, ki znatno poveča IAP (intra-abdominalni pristisk).
Pred dvema letoma sem bila prvič na posvetu ( na napotnico) pri abdominalnem kirurgu na ljubljanskem UKC (Njegoševa 4) zaradi dimeljske kile. (Skoraj bolj iz radovednosti, pod kakšnimi pogoji operirajo diastazo rektusov, ki jo žal, pri nas v Sloveniji, še vedno smatrajo samo za estetski problem, kot zaradi same kile.) Posledično sem bila naročena na poseg (leto in pol je čakalne dobe!) – ravno ko sem v drugo zanosila, tako da je bil potreben preklic oziroma odložitev posega.
Ko sem več mesecev po drugem porodu odkrila pri sebi še popkovno kilo, sem se naročila na pregled k osebni zdravnici, ki mi je takoj napisala napotnico za posvet z abdominalnim kirurgom – za razliko od več mojih strank stranke z veliko bolj izrazito popkovno kilo in ogromno diastazo rektusov, ki jih osebni zdravnik pri tem ne jemlje resno (!?).
Na videu oziroma že na naslovnici tega videa vidite tak primer večje diastaze rektusov, kjer je prisotna popkovna kila in zelo stanjšano vezivno tkivo (linea alba) med levo in desno polovico trebušnih mišic, kjer se v mirovanju (leže na hrbtu) vidi premike črevesja ob dihanju. (Opomba: to ni ena od strank, ki ni bila napotena na pregled, kot omenjam zgoraj).
No, pa se vrnemo k mojemu obisku abdominalnega kirurga..
Kako je izgledal moj posvet pri abdominalnem kirurgu?
V torek, dne 9.7.2019 sem imela ponovni posvet pri kirurgu v ljubljanskem UKC (lahko pa bi se tudi naročila v Kirurški sanatorij, v Rožni dolini). Tokrat je bil prisoten drug kirurg. (Na koga naletite v ambulanti ne morete vplivati, lahko je tudi specializant na kroženju, baje pa naj bi si lahko izbrali kirurga za operacijo, vendar morate to sami izpostaviti). V zvezku sem si pripravila okoli 16 vprašanj (bolj zato, da sem si sistematično uredila misli, kot da bi dejansko z zvezkom in svinčnikom v roki ‘zasliševala’ doktorja) vendar, ko jih je doktor opazil, je naredil vidno bariero pred mano: “Kaj ste prišla na izobraževanje ali na pregled?” Pač takšna sem, vedno se pripravim na sestanke, razgovore, posvete, sploh če mi veliko pomenijo.. Tudi pred tem posvetom sem ‘pregooglala’ veliko o kilah (da bi še našla kakšne informacije, ki jih morda še ne vem), na youtube sem si pogledala vsaj pet različnih video operacij.
Jaz pravim, če ‘nič ne veš’, tudi vprašati ne znaš – in se postaviti za svoje zdravje. Sama se poleg tega čutim dolžno skrbeti še za širšo množico žensk v ozadju, ki ne znajo ali nimajo časa same ‘doktorirati’ iz abdominalnih kil in diastaze rektusov, da bi bile obravnavane na optimalen način.
V čakalnici sem srečala, tudi svojo bivšo stranko, bila je naročena pred mano. Povedala mi je, da bo morala posvet ponoviti, ker so ji svetovali, da se posvetuje še z dr. Mušičem, ki naj bi operiral več pacientov s popkovno kilo + diastazo rektusov. Kasneje sem izvedela, da deluje tudi v okviru Kirurškega sanatorija Rožna dolina.
Kaj vse moramo preveriti preden se odločimo za kirurški poseg, najdete v drugem delu bloga, ki bo kmalu objavljen (naročite se na e-novice)!
Katera vprašanja sem si pripravila? Vprašanja sem postavila širše, saj to ne počnem samo v svojem imenu, ampak še v okviru mojega poklicnega poslanstva (in veliko jih je ostalo neodgovorjenih – vseeno jih bom zapisala, da bodo vam v pomoč):
Ali se popkovna kila sploh lahko še kdaj popravi (sama)?
Kako popraviti obe kili hkrati?
Imam po vašem mnenju tudi diastazo rektusov?
Zašijete skupaj ali vstavite mrežico?
Kakšna je razlika, ko tak poseg opravi abdominalni ali plastični kirurg?
Kateri so minusi operacije in kateri minusi ohranitve popkovne kile?
Kako črevesno napihovanje vpliva na kilo oziroma na ponovitev kile?
Kako diagnosticirate kilo ali diastazo rektusov – na otip ali uporabljate tudi UZ?
Kakšno anestezijo uporabljate pri (laparoskopskem) posegu?
Katere vrste mrežic uporabljate (da se ne lepijo na omentum)? Kako velike?
Kako točno poteka laparoskopski postopek? Se tudi dela z mrežico? Kateri so minusi?
Koliko časa traja poseg?
Koliko časa traja hospitalizacija?
Koliko časa in kako poteka okrevanje? Kako kihaš in kašljaš po posegu?
Ali so hernije (oziroma slabo vezivno tkivo) lahko dedni?
Ali bi lahko ocenil (iz video posnetka na telefonu), če ima moj sin (4,5 letnik) še popkovno kilo
Katere odgovore sem dobila?
Uspela sem morda vprašati samo tretjino vprašanj, saj je bil doktor vidno nezainteresiran za pogovor. (Če si ena izmed mamic, ki si bila na psvetu ali boš šla in dobila še odgovore, ki niso tukaj zapisani, mi jih prosim javi ali najbolje kar komentiraj ta blog).
Da, nobene kile se ne da popraviti konzervativno (S tem se tudi sama 100% strinjam. Luknja v tkivu, je pač luknja. In tu ne gre za katerokoli tkivo, ampak lineo albo (belo linijo v prevodu), vezivno tkivo, ki je bele barve zato, ker ni prekrvavljeno. V odsotnosti krvi oziroma kisika, pa se tudi rane ne celijo.
Dimeljsko kilo bi sanirali brez problema, ker se samo uviha nazaj v trebušno steno in fiksira z mrežico, popkovno pa malce težje (zaradi razmaknjenih mišic sem razumela).
Obe kili bi lahko popravili hkrati in laparoskopsko (Če ne vprašaš za laparoskopsko opcijo, najverjetneje dobiš ponujeno odprto operacijo).
Da se kolagen, glavni gradnik linee albe z leti manjša (kot odgovor na vprašanje v zvezi z dednostjo).
Popkovna kila je velika za prst, nadaljuje pa se z ‘diastazo rektusov’, ki jo oceni na 2,5 cm. Ustavil bi večjo mrežico, ki bi pokrila tudi diastazo, vendar omenja več možnih težav, ki bi se po posegu lahko pojavile – od špikanja do težjega prepogibanja in okrevanja 6 – 8 mesecev (?). Doktor pri pojasnjevanju postopka operacije popkovne kile v kombinaciji z operacijo diastaze rektusov sploh ne omeni ali je diastaza funkcionalna ali ne. Razmik 2,5 cm čisto nič ne pomeni, če linea alba generira napetost in se pri povečanem IAP ne izboči ali vdolbe (‘doming vs sagging’ s tujko). Ko ga vprašam ali je moja ‘diastaza’ funkcionalna, reče, seveda, da je! Aha, zakaj bi jo potem operirali? In ugotovim, da debatirava o estetskih razlogih. (Pomislim, joj, koliko mojih strank ima dejansko funkcionalni in estetski problem, pa ne dobijo niti napotnice!) Takoj opustim idejo o mrežici čez cel osrednji del zgornjega trebuha in nadaljujeva pogovor v smeri sanacije ‘le’ popkovne kile. Opozori me, da imajo popkovne kile izredno veliko stopnjo ponovljivosti. (Vem, si mislim, saj vsak dan poučujem svoje stranke o pravilnem načinu gibanja, da do tega sploh ne pride oziroma, da se kila ne ponovi). In ne samo to, če se ponovi, pravi, je stanje slabše, kot če kile sploh nikoli ne bi operirali! Uf, to pa je nov in pomemben podatek. Kot dejavnik tveganja omenja morebitnih dodatnih 50 kilogramov telesne teže po posegu (kot da je visceralna maščoba edini faktor, ki povečuje IAP) in kot da se to zgodi večino ljudem, ki se jim kila ponovi?? Sama pripomnim, da je potrebno ustrezno uravnavati IAP in s tem se je strinjal.
Ampak, ko sem ga vprašala, kako v primeru, da popkovne kile sploh ne bi operirala – koliko bi bila okrnjena funkcija trebušne stene? “Kakšna funkcija?” me vpraša. Debelo pogledam. Stabilizacija telesa, na primer. “Kakšna stabilizacija telesa?”, odvrne in me nazaj še bolj debelo in vzvišeno pogleda in reče: “Ma, prenehajte prosim s to ezoteriko!”. V tistem trenutku se mi pred očmi zvrsti morje študij o stabilizaciji telesa, mehanizmu IAP, dihanju, celo glasilke mi padejo na pamet, ki so gledano od zgoraj navzdol prva točka regulacije IAP v tem sistemu. Zvrstjo se mi tudi vsa leta preučevanja in sestavljanja vadb, ki ustvarjajo ravno pravšnji IAP za optimalno delovanje telesa.. Dejansko on tega ne ve?? Je to sploh možno. Je to hec? Ali abdominalna kirurgija pozna le posamezne dele telesa oziroma abdomna, ki jih, kot zna kot mesar, disektirati po delih (in sestaviti nazaj), ne pozna pa biomehaničnih procesov in fizikalnih zakonov, kako so vsi ti deli povezani v celoto, ki se dejansko giba in upira gravitaciji v pokončni drži? Je to sploh možno?? Ne samo, da nisem dobila odgovora na vprašanje, moje prizadevanje na tem področju je bilo v dveh stavkih ‘izničeno’, kot da gre za neke ‘nebuloze’. V takem primeru človek obmolkne. Še zadnji ‘poskus’ ponazoritve mojih ‘strahov v zvezi z ne-opreacijo popkovne kile je bil ‘plank’. Omenim, da se mi pri položaju planka (deske) močno izboči popek (in plank je včasih sestavni del mojega dela). In me spet vpraša ‘kaj je plank’? Ok, povem po slovensko – deska in pokažem položaj na tleh, kjer je telo v opori na podlahteh in nožnih prstih vzporedno s tlemi. Nato reče: “Aja, sklece!” “ Ne, niso sklece, ampak dajmo rečt nekaj podobnega.” Doktor ne komentira več, sestra pa me vpraša, kaj sem po poklicu. 🙂 In se odločim sama pri sebi, da še premislim glede operacije popka.
Ko sem mu pokazala video od sina (njegove trebušne stene v gibanju), je komentiral: “Veste, pediatrom ne smete vsega verjet.” To je dobro povedal. Jaz pa mislim, da nobenemu zdravniku ne moremo 100% predati svoje telo in reči: “Izvolite moje telo, popravite ga kakor veste in znate – mene se to ne tiče, saj nisem študiral medicine – jaz pa ga bom po tem še naprej (zlo)uporabljal kot do sedaj.
Tukaj si lahko pogledate minimalno popkovno kilo, ki je ostala pri mojem 4,5 letnem sinu VIDEO.
Ko je bil ta članek že objavljen, se mi je javila ena izmed mojih bivših strank in me vprašala, če je ta zdravnik XY, ker je tudi njo obravnaval na enak način in mi poslala tale LINK.
…………
Že skoraj pet let preučujem zakone delovanja intra-abdominalnega pritiska (pritisk znotraj trebušne votline, s kratico IAP), stabilizacijskih sistemov telesa, povezanost in odvisnost posameznih delov telesa (trup, stopala, udi..) in telesnih sistemov (mišično-skeletni, fascialni, kardio-vaskularni, živčni, limfni, visceralni..).
Vse moje delo temelji na dognanjih iz omenjenih področij, ki so seveda podprta s številnimi raziskavami. Zato sem bila res šokirana, da sicer doktor starejše generacije, ne ve, o čem govorim. Ali ne hodi v koraku s časom?
Kaj je stabilizacija telesa – in kako kila ali diastaza rektusov vpliva nanjo?
Stabilizacija telesa je mehanizem uravnavanja intra-abdominalnega pritiska (ne preveč, ne premalo), ki omogoča stabilizacijo hrbtenice in medenice, preko katerih poteka transfer sil, ko stojimo, hodimo, sedimo, tečemo, premikamo ude. Če naše telo ne bi stabiliziralo osrednjega dela (trupa), potem udi (mišice na njih) ne bi imeli od česa vlečt. Ko bi premaknili roko ali nogo ali sam trup, bi se prekucnili. Gre za 24 urno ‘upiranje’ gravitaciji telesa bodisi v vertikalnem ali horizontalnem položaju (ali kjerkoli vmes). Intra-abdominalni pritisk ustvarjajo oziroma generirajo mišice trebušna prepona (glavna dihalna mišica), globoka trebušna mišica, mišice medeničnega dna, multifidusi, pa tudi interne stranske trebušne mišice, psoas, quadratus lumborim in globoki kolčni rotatorji. Ta proces poteka preko dihanja!
GIF prikazuje, kako mišice trebušna prepona (diafragma), mišice medeničnega dna (Pelvic floor muscles), globoka trebušna mišica (prikazano z vzporednimi črtami) in multifidusi (ob hrbtenici, niso označeni) ustvarjajo naš notranji ‘balon’ in s svojo respiratorno dinamično aktivnostjo uravnavajo pritisk.
Stabilizacija telesa je v bistvu skupek fizikalnih zakonov, ki so genialno povezani med seboj, da naše telo ni le kup kosti, mišic in organov, ampak da lahko hodi, stoji, sedi, teče ipd. Verjamem, da je marsikomu to samoumevno, vendar če v življenju kdaj občutiš, da ta sistem ne deluje pravilno, potem ti ni več samoumeven. Za primer: nikoli prej v življenju si nisem mislila, da medenica služi prenosu sil po telesu preko njenih sklepov (da, medenica ima tudi sklepe!) in če ta transfer ne deluje pravilno, imaš lahko tako močne bolečine v teh sklepih (v simfizi, sramni zrasti ali sakroiliakalnih sklepih zadaj), da ne moreš hodit (beri ne moreš prenašat teže iz ene noge na drugo, kar pomeni hoja). To sem občutila konec prve nosečnosti in po porodu (še eno leto po njem!). To je bila krasna šola zame!
Konec koncev, brez uspešno naučene stabilizacije telesa, bi od rojstva dalje lako samo nemočno ležali na tleh. ‘Človeški mladič’ potrebuje kar eno leto, da se nauči hodit in še nekaj časa, da suvereno hodi in teče, skače po eni nogi ipd. Večina živali se že kmalu po rojstvu nači gibat in iskat hrano. Zakaj ljudje potrebujemo toliko časa, sem že pisala v blogu Zakaj potrebuje človeški mladič eno leto, da shodi?
Telesno jedro ali ‘core’ si lahko predstavljamo kot balon znotraj našega telesa. Če se pritisk v določenem delu ‘balona’ prekomerno poveča (in to traja predolgo časa ali pa se prevečkrat ponovi), tam stena ‘balona’ lahko popusti in se stanjša ali pa nastane luknja (kila). Predstavljajmo si popkovno kilo, dimeljsko kilo, katerokoli ventralno kilo, diastazo rektusov, prolaps medeničnih organov, herniacije diskov..
Primerjava delovanja telesnega sistema stabilizacije skozi primerjavo z balonom. Če se poveča pritisk na katerokoli steno našega ‘notranjega balona’, lahko privede do defekta vezivnega tkiva v obliki hernij oziroma protruzij, tam kjer ni mišičnega tkiva. Prekomerni pritisk na trebušno steno tako lahko privede do ventralnih kil, prekomerni pritisk na medenično dno lahko privede do zdrsa medeničnih organov v nožnično steno , prekomerni pritisk na hrbtenico lahko privede do zdrsa medvretenčnih diskov, prekomerni pritisk navzgor, na trebušno prepono (recimo če konstantno stiskamo popek ali nosimo steznike), pa lahko pripelje do hiatalne kile (kjer se del želodca ujame skozi odprtino hiatus v prsno votlino).
Kogar zanima več o temu sistemu, toplo priporočam v branje članek ‘The core’: Understanding it, and retraining its dysfunction; Clinical and research review, Journal of Bodywork & Movement Therapies (2013) xx, 1-19; Josephine Key, MAPA, MMPAA, APAM
Kaj sploh je popkovna (umbilikalna) kila (hernija) – in kaj je popek?
Popkovna kila je dejansko luknja, oziroma raztrganina na vezivnem tkivu, linei albi (belem vezivnem tkivu, ki poteka vertikalno, po sredini trebuha med levo in desno polovico trebušnih mišic in je njihova funkcionalna vez (generira napetost pri aktivaciji trebušne stene za stabilizacijo telesa) in skozi katero sili ven maščoba, omentum ali celo črevesje, če je kila večja..
Popek je tudi stičišče vseh anatomskih tračnic po konceptu fascij Anatomy trains (Thomas Mayer) – ‘Superficial line’ in Deep front line’. V popku se združije vse fascije oziroma vsa vezivna tkiva trebušne stene: koža, podkožje, ovojnice rektusov (površinskih trebušnih mišic), zunanjih in notranjih oblikusov (stranskih trebušnih mišic), transversus abdominisa (globoke trebušne mišice) in peritoneja (okoli 7 plasti). na popek so vezani tudi nekateri ligamenti trebušnih organov, kot so jetra. Vsak popek ima že sam po sebi majhno hernijo – luknjico! Problem nastane, ko se ta luknjica prekomerno poveča.
Popek je stičišče vseh fascij, ki potekajo v osprednjem delu telesa. Še nerojeni otrok skozi popek in popkovino izmenjava kisik, hrano in odpadne produkte preko matere. Popek je zato v bistvu brazgotina in je najšiblejši člen abdominalne stene.
Popek je kot neke vrste sidrišče oziroma stičišče vseh ovojnic trebušnih mišic. Če ga zagrabimo s pestjo okoli popka in potegnemo navzgor, občutimo premike vse do ledvic in hrbta.
Tu je še en poučen in zabaven VIDEO o popku in kaj se skriva za njim!
Če pogledamo popek še iz drugih perspektiv, na primer z vidika Tradicionalne kitajske medicine (TKM) je popek “Shin-gwol,” – kar pomeni ‘kjer Bog prebiva’ in je pomembna akupresurna in akupunkturna točka.
Obstaja zdravilski protokol, imenovan ‘Belly button healing‘ (Zdravljenje preko popka), ki s pomočjo masaža oziroma stimulacije predela popka odpravlja težave s prebavo, slabim počutjem, bolečimi sklepi ipd.
Tudi po po izročilu vzhodni kultur, predvsem v hinduizmu in duhovnih sistemih joge je popek predel tretje čakre, ki posodablja osebnostno moč. Porušeno ravnovesje te čakre se izraža v težavah s prebavo, sindromom razdražljivega črevesja, zaprtostjo, težavah z jetri, trebušno slinavko, prehranskimi motnjami ipd. (Vir)
Na tem mestu se sprašujem, bo kirurška korekcija popkovne kile vzpostavila ali porušila to ravnovesje?
“Popkovna kila se pojavi, ko del črevesja izstopi skozi odprtino v trebušnih mišicah, skozi katero je popkovnica prehajala pred rojstvom. Kile pri dojenčkih so pogoste in običajno neškodljive. Najpogostejše so pri dojenčkih, lahko pa prizadenejo tudi odrasle. Pri dojenčku je možno, da je popkovna kila še posebej očitna, ko dojenček joka, zaradi česar je trebuh izbočen. To je klasičen znak popkovne kile. V prvih dveh letih življenja se otrokom ponavadi zaprejo popkovne kile, nekatere pa ostanejo odprte v petem letu ali dlje. Popkovne kile, ki se pojavijo v odrasli dobi, bodo bolj verjetno potrebovale kirurško popravilo”. (Vir) Več..
Spodaj vidimo primere različnih popkovnih kil od manj do bolj izrazitih. Na zadnji sliki je popkovna kila dojenčka.
Katere vrste kil obstajajo?
Obstajajo dimeljske, ki so najbolj pogoste in najbolj moteče ali potencialno nevarne, popkovne, femoralne oziroma stegenske in po-operativne Manj pogosti tipi hernij so ‘spigelian’, hiatalna (del želodca se ujame skozi hiatus nad trebušno prepono), epigastrična in tudi ledvena, kamor lahko štejemo herniacija medvretenčnih diskov hrbtenice. (Vir) Kile se lahko naredijo tudi v notranjosti abdomna. Pri moških so pogostojše in kar v razmerju 12:1. (Vir)
Ali se da kilo popraviti konzervativno (z vajami oziroma brez invazivnega operativnega posega)?
Ne, kile se ne da popraviti konzervativno. Edino kile pri dojenčkih se v večini primerov same popravijo in izginejo do približno tretjega ali petega leta starosti najkasneje. Ker je kila dobesedno luknja v vezivnem tkivu (ki je belo in neprekrvavljeno), in ker je to ravno v središču stabiliziacijskih sil telesa, je praktično nemogoče, da bi se zarasla nazaj, četudi bi bilo to teoretično možno. To je tako, kot če bi želeli renovirati hišo, v kateri hkrati živi petčlanska družina.
Ali lahko živimo s kilo oziroma abdominalnimi kilami oziroma z diastazo rektusov?
Da, lahko. Vendar je to tako, kot da vozimo kolo ali avto s premalo napolnjenimi gumami. IAP, ki smo ga zgoraj omenjali (intra-abdominalni pritisk) uhaja delno skozi luknjo (kilo). Telo mora zato kompenzirati na določen način, da zagotovi optimalno stabilizacijo. Z leti se nam lahko nabere več takšnih situacij za katere mora telo kompenzirati in žrtvovati nek drug del telesa, da opravi nalogo ‘poškodovanega’. Zato se pogosto tam pojavi nova težava in ‘snežna kepa’ oziroma začarani krog se povečuje.
Ob hkratni priostnosti diastaze rektusov imajo notranji organi manj podpore in se (lahko) začnejo povešati. S slabšo stabilizacijo trupa lahko prej utrpimo bolečine v križu, imamo slabše športne rezultate, več (športnih) poškodb, spremeni se telesna drža, vzorec dihanja (in s tem spet stabilizacije telesa), limfni pretok se lahko upočasni, prav tako prebava ali pa pride do zaprtosti in napenjanja, kar zopet poveča IAP in sklene se začaran krog.
Lahko, niso pa z raziskavami podprto, da je diastaza rektusov povezana tudi s težavami z inkontinenco.
Psihično je to tudi veliko PSIHIČNO breme za žensko, saj pogostokrat dobiva vprašanja, če ponovno pričakuje in je nezadovoljna na prvem mestu s svojim izgledom (saj se funkcionalnega dela morda ne zaveda). Slabši odnos do lastnega telesa, pa zagotovo ne vpliva dobro na njegovo delovanje.
Kdaj postane življenjsko nevarna?
Nevarna postane takrat, če toliko utesni ujeto tkivo (npr črevo), da ta ne dobiva kisika in hrane in začne odmirati. Tudi kile, ki so boleče, niso nevarne, so pa ‘življenjsko moteče’ in nas navadno tudi omejujejo pri gibanju. Naj omenim, da sem bila obakrat noseča s svojo dimeljsko kilo, kar sem se malce bala v naprej, pa presenetljivo ni bilo nič bolj moteče.
Primer nevarne kile, kjer se del črevesja ujame skozi luknjo vezivnega tkiva izven telesa in lahko izgubi prekrvavitev. Tak pojav ni pogost.
Zakaj kila sploh nastane in kako preprečimo ponovitev?
Kot sem prebrala v tem viru (Vir), so razlogi sledeči:
Povečan IAP (Kdaj se poveča pritisk? Na primer z neustrezno vadbo kot so trebušnjaki, dvigovanjem težkih bremen, neustreznim načinom dvigovanja ipd)
Daljša obdobja kašljanja, kihanja, bruhanja, zaprtosti (Gre prav tako za povečan IAP).
Debelost (povečan IAP)
Kronično obstruktivne pljučne bolezni (povečujejo IAP)
Napake v gradnji vezivnega tkiva (‘Connective tissue disorder’) – premalo kolagena tipa I in preveč tipa II in III.
Več nosečnosti, večplodne nosečnosti
Dednost (!) (“Sometimes, the defective collagen metabolisms, run in families, result in inguinal hernia and found to be the main reason for hernia recurrence”)
Pretekli operativni posegi (postoperativne kile – Navedem lahko primer stranke, ki so ji kamero zaradi težav z maternico pred leti vstavili skozi popek, se ji je v nosečnosti tam naredila popkovna kila)
Postoperativne ponovitve hernij so zelo pogoste. Zakaj? Najverjetneje zato, ker vzroki nastanka ostanejo, še posebej povečan IAP. Ženskam odsvetujejo poseg, če niso zaključile z nosečnostmi. Vendar sem imela že primere strank, ki so bile bodisi noseče in že operirane na popkovni kili, pa se kila ni ponovila bodisi noseče z večjo popkovno kilo in diastazo, pa se ni poslabšala (vsaj ne bistveno). Ženske, ki se naučijo upravljati svoj IAP (preko pravilnega načina gibanja, dihanja, aktiviranja trebušnih mišic in mišic medeničnega dna – kar je poslanstvo Vadbene klinike in naših metod), znajo ohranit stanje ne da bi se poslabšalo.
Kako se kile sanirajo?
Kot sem že omenila, se same od sebe ne zaprejo (razen pri dojenčkih). Z uspešnim upravljanjem z IAP in z boljšo telesno držo in stabilizacijo lahko poskrbimo, da se ne slabšajo. Sicer se opravi kirurški poseg, kjer je najbolj priporočljiva vstavitev mrežice. Mrežice se delijo na sintetične in biološke. Sintetične, ki so v najbolj pogosti uporabi, se delijo na veliko vrst in različno vplivajo na vnetne procese v našem telesu in brazgotinjenje. Sintetične mrežice naše telo obravnava kot tujek, kar tudi je, a ga nikoli ne more razgraditi. Zato ga obda z zarastlinami, kar lahko omejuje drsenje tkiv, nas zateguje, celo pika. Zato šteje tudi izbor mrežice! Več o mrežicah si lahko preberete v tem viru. (Vir).
Laparoskopski posegi so veliko manj invazivni za telo, kot odprta operacija. Kirurg abdominalno votlino napolni z ogljikovim dioksidom, da ima boljšo preglednost s kamero, ki jo vstavi. Okrevanje je hitrejše in telo utrpi manj posledic, na primer notranjih adhezij (zarastlin), ki lahko vplivajo na kvaliteto življenja.
Kako se sanirajo kile, kjer je prisotna tudi diastaza rektusov?
Če še vedno niste prepričani ali imate diastazo rektusov, vam bo lahko v pomoč ta hiter test! VIDEO
Dobro vprašanje! V bistvu bi bilo boljše obrnjeno – kako se rešuje diastaza rektusov, ko je zraven prisotna še popkovna kila? Sama sem primer, sem rešila diastazo rektusov ob prisotni popkovni kili (glej VIDEO spodaj). Sicer je sanacija diastaze rektusov težja, kot če kile ne bi bilo. To je tako, kot da imamo strgane najlonke (hlačne nogavice), kjer je nastala luknja in iz nje potegnjena zanka, tako da je ‘defekta’ še par centimetrov od luknje. Če zašijemo, kjer se je potegnila nitka, luknje pa ne, se rada naredi nova (ko najlonke oblečemo). Analogno če ne zašijemo ‘luknje’ v popku, se diastaza rada ponavlja ali težje ‘zapre’. V svoji praksi največkrat vidim ženske, ki imajo ob prisotni popkovni kili tudi zelo stanjšano vezivno tkivo ‘diastaze’. To se zelo nazorno vidi, ko ležijo na tleh z razgaljenim trebuhom in samo dihajo. V predelu takšne diastaze (največkrat direktno nad popkom), se vidi, kako se črevo premika ob dihanju. To je še toliko bolj izrazito, ko je pod tem delom kože prisotne manj maščobnega tkiva. (V tem primeru je maščoba celo dobrodošla, saj ščiti notranjost abdomna.)
Kaj svetujem v takšnem primeru? Ko takšne ženske vprašajo za nasvet svojega zdravnika, ponavadi dobijo odgovor, da se da to rešiti samo z operacijo. V veliko takšnih primerih je to res (čeprav ženske dobijo takšne nasvete tudi ko nimajo pol toliko kritičnega stanja), vendar je absolutno smiselno pred odločitvijo za tako radikalen poseg v teloj opraviti nekaj ‘preizkusov’, ki pokažejo ali nakažejo, če se da defekt sanirati konzervativno. To sem že pojasnila v blogu Diastaza rektusov 10 najpogostejših vprašanj in odgovorov (v šestem vprašanju) in na spletni strani, pod zavihkom ‘Individualna obravnava po porodu’, kjer si lahko ogledate posnetek, na kakšen način je potrebno opraviti ultrazvok ipd. (Več o tem pa bom pisala v naslednjem prispevku!)
Torej, če imate takšno diastazo rektusov (kjer se vidi premikajoče se črevo oziroma notranjost abdomna) in zraven še popkovno kilo, vam bo abdominalni kirurg rekel, da imate ‘srečo v nesreči’, ker vam na račun kile lahko operira oboje. Sicer se v Sloveniji ne operira diastaze rektusov, čeprav je (po meritvah ultrazvoka) popolnoma nefunkcionalna – ne generira nobene napetosti (visok ‘distortion index’), pri čemer diastanca med rektusoma niti ne igra pomembne vloge (‘intrarecti distance’) (Vir) Takšnega načina diagnostike za diastazo v Sloveniji uradna medicina ne prakticira. V skladu z dognjanji raziskav Lee & Hodges iz omenjenega vira, sem sama (pred leti) osebno kontaktirala ultrazvočni medicinski center Medicus in v sodelovanju z dr. Ireno Vidic vzpostavila to prakso v njihovem diagnostičnem centru, kamor se lahko naročite (žal samo) samoplačniško (pregled stane 50 eur). Kljub temu njihovo mnenje ne vpliva na odločitev kirurgov. Če ni prisotne kile, operacija ni izvedljiva, kljub tako stanjšani linei albi, da se vidi skozi premikajoče se črevesje. V tako skrajnih primerih ultrazvok praktični ni potreben, saj se ‘stopnja’ defekta vidi s prostim očesom. Lahko pa se odločite za samoplačniški poseg (abdominalnega kirurga) v tujini.
Če nimate tako ‘zahtevne’ diastaze, jo lahko, tako kot jaz in številne moje stranke rešite z vajami iz POPORODNEGA PREPORODA, ki pa dobro služijo tudi tistim mamicam, ki se pripravljajo na operacijo in po operaciji (čeprav v tem primeru najraje delajo individualno, kar tudi sama priporočam). Z vajami oziroma protokolom pa je dobro začeti že v nosečnosti – takrat se jo da bistveno zajeziti. (celoten protokol najdete v programu CELOSTNA NOSEČNOST).
Ob tem pa vas MORAM opozoriti na neresnične trditve, ki jih najdete na spletnih straneh plastičnih kirurgov! Na primer, po naključju sem na tej spletni strani našla to trditev, ki je seveda LAŽNA oziroma ne-točna in ne drži v večini primerov:
Ali se diastaza rektusov lahko zmanjša ob redni telesni vadbi?
“V centralnem delu trebušne stene se med rekusovima mišicama nahaja vezivna plošča, ki jo strokovno imenujemo linea alba. Diastaza rektusov nastane zaradi razmaknjene linee albe. Glede na to, da s telesno vadbo ne moremo vplivati na vezivno tkivo, se tudi diastaza rektusov z vadbo ne zmanjša. Vadba lahko poudari preme trebušne mišice, ki postanejo močnejše, razmik med njima, t.j. diastaza, pa ostane enaka.”
Mnenje plastične kirurgije
Sama osebno sem uspešno sanirala že na stotine diastaz rektusov (nekaj resničnih izjav mamic in slik prej – potem najdete na tem spletnem mestu), prav tako pa tudi nekateri fizioterapevti, ki se s tem ukvarjajo. Sanirala sem tudi svojo diastazo rektusov iz druge nosečnosti. Celo raziskave kažejo temu v prid!
Video prikazuje Aljino diastazo (in popkovno kilo) v drugi nosečnosti ter po porodu (po korekciji diastaze).
Operacija diastaze in popkovne kile ni potrebno, da je klasična (odprtega tipa), kjer vam odprejo (razrežejo) cel trebuh (glej sliko spodaj), ampak je lahko laparoskopska, samo morate to izrecno povedati, sicer vam najverjetneje tega ne bodo predlagali sami od sebe. Res pa je, da vam pri laparoskopski operaciji ne bodo mogli odstraniti odvečne kože in maščobe, kot to lahko naredijo pri klasični, če je ob koncu posega prisoten tudi plastični kirurg – kar je za veliko mamic primaren razlog za operacijo (estetski pred funkcionalnim).
Na tej VIDEO povezavi, si lahko ogledate laparoskopsko operacijo diastaze rektusov in popkovne kile.
Kako pa operirajo diastazo rektusov plastični kirurgi? Vsekakor drugače kot abdominalni kirurgi. Plastični kirurgi so izurjeni za delo na ‘površini’ oziroma tik pod njo, torej na koži in podkožju (maščevju), ne pa na povezovanju trebušnih mišic (kjer imamo več slojev in vmesna vezivna tkiva), kjer je za funkcijo trebušnih mišic zelo pomembno, kako jih povežemo nazaj. (Vir) Poleg tega, da je poseg plastičnega kirurga samoplačniški, vam med mišice NE vstavijo mrežice oziroma NE naredijo duplikature linee albe, ampak mišice kar ‘enostavno’ skupaj zašijejo, kar se po besedah sogovornice abdominalne kirurginje A. K. J. ne obnese vedno, “saj tak šiv lahko mišico ali opno poškoduje in se spusti – če ni zategnjena, se diastaza vrne”. Plastični kirurg je dobrodošel ob koncu dela abdominalnega kirurga, da estetsko odstrani odvečno kožo in maščobo (seveda, če govorimo o odprti operaciji, ne laparoskopski) in če ni tisti dan, ko ste naročeni na poseg, ravno odsoten.
Primer stranke, ki je prišla k meni tri tedne po abdominoplastiki (oziroma abderoplastiki), kjer so ji (kot vidite) na sliki prerezali cel spodnji del trebuha, dvignili kožo, zašili skupaj trebušne mišice, odrezali odvečno kožo, odstranili ‘odvečno’ maščobo, prestavili popek (popek v bistvu odrežejo in naredijo umetnega!!) in zašijejo nazaj. Gospa je imela štiri nosečnosti in porode, zadnji je bil carski rez. Brazgotina carskega reza je bila združena z novo. Tak poseg je samoplačniški in stane okoli 3.000 eur. Okrevanje je veliko bolj zahtevno kot po carskem rezu. Pacientke so po takšnih posegih prepuščene same sebi kar se tiče okrevanja in vzpostavitve motorične funkcije trebušnih mišic v kombinaciji z ostalim telesnim stabilizacijskim sistemom ne glede na to ali se operirajo samoplačniško ali na napotnico. Mamici se zahvaljujem, ker je dovolila objavo fotke svojega ‘novega’ trebuha.
………..
Torej, če povzamem.. kmalu dobim datum operacije (že jeseni!) – sicer moram še vse dobro premislit, ampak vam bom vse poročala. Drugi del tega bloga bo namenjen pridobivanju informacij, kdaj se odločiti za operacijo in kdaj ne. Tretji del pa bo, predvidoma, pokrival priprave na poseg, sam poseg in okrevanje.
Posvet z visceralnim manualnim terapevtom/osteopatom..
Uspela sem se posvetovati tudi s priznanim manualnim osteopatom oziroma visceralnim terapevtom Janom Pravstom (katerega sem že obiskovala v nosečnosti in napisala blog Danes so mi pomanjšali moj nosečniški trebuh!), ki mi operacijo kile ABSOLUTNO PRIPOROČA. Zanimivo, da njegov glavni pomislek ni problematika uravnavanja IAP oziroma stabilizacija telesa, ampak vpliv slabo reguliranega IAP na venski sistem. napisal mi je tako:
“Ja, jaz bi popravljal popkovno kilo.. Predvsem zaradi prihodnosti Ker je intraabdominalni tlak močno afektiran. Eventuelno zaradi tega lahko trpi vse. Zato mora sistem to nadomeščat z volumnom tekočine v peritoneju. In volumen tekočine v peritoneju pomen, da je potem tudi v pljučih tlak povišan.” (Kar je bilo vezano tudi na moje težave z dihanjem).
Edino, kar ga ‘zmoti’ so vrste mrežic, ki jih uporabljajo in priporoča ‘fibroelastično’. Povdaril je tudi, da najverjetneje ni vseeno, kateri kirurg operira, vendar imen ni omenjal.
Prosim pišite o vaših izkušnjah in komentirajte spodaj! Zelo bom vesela vaših zgodb in izkušenj, ki bodo koristile drugim mamicam pri tako pomembnih odločitvah! Hvala. ne spreglejte torej drugega in tretjega dela ter se naročite na obveščanje!
Obstaja korelacija med preveč aktivnimi (dominantnimi) internimi oblikusi (notranje stranske trebušne mišice) in diastazo rektusov ter med dominantnimi eksternimi oblikusi (zunanj stranske trebušne mišice) in prolapsom medeničnih organov.
Na sliki vidimo prikaz trebušnih mišic (v različnih slojih).
Če je medenično dno po porodu šibko – še posebej, če je bil med porodom izveden pritisk na fundus maternice, epiziotomija ali raztrganine, morda vaginalni porod v medenični vstavi, dvojčki ipd.. potem se je večja verjetnost, da se vda pritisku ob na primer dvigovanju dojenčka, vstajanju, sedenju.. Diastaza rektusov v tem primeru služi kot nek ventil, ki sprošča ta odvečni pritisk na medenično dno.
Načeloma to traja ‘le’ okoli 8 tednov po porodu, potem večina diastaz izgine.
Raziskave so pokazale, da ima 100% nosečnic diastazo rektusov! Ampak! kaj sploh pomeni diastaza rektusov oziroma, kdaj ta pojav postane omejevalni faktor pri funkciji telesnega sistema stabilizacije in prenosa sil? Kot vidimo v omenjeni raziskavi, so diastazo (razmik mišic) merili z ultra zvokom – torej niso iskali ‘patološke’ diastaze, kjer se nosečnicam ob dvigu trupa naredi tako imenovani ‘grebenček’. (Če bi merili to disfunkcionalnost, rezultat ne bi bil več 100% nosečnic, saj ženske nismo narejene s ‘prirojeno napako’ za rojevanje.) Kakorkoli.. 100% razmik mišic je nekaj drugega in povsem normalnega in kot vidimo v tem članku celo koristnega!
Že v sami nosečnosti je to način prilagoditve trebušne stene za plod (pri enih seveda več, pri drugih manj). Torej, če bi posplošili, če je diastaza ravno prav velika (oziroma majhna), potem je to najverjetneje dobro tako v nosečnosti, kot po porodu.
To ne pomeni, da si moramo diastaze želeti, ampak samo, da ne bomo preveč obremenjene z njo. Raziskave kažejo, da ima diastazo še 60% žensk 6 tednov po porodu in še 32% 12 mesecev po porodu. Je to veliko ali malo?
Iz istega razloga prav tako ni dobro prehitro pozdraviti diastaze. Raziskave kažejo, da ženske, ki so hitro rehabilitirale diastazo (v dveh do treh tednih), so lahko poslabšale stanje medeničnega dna (!) Kaj to pomeni? Prehitro okrevanje diastaze ne ponudi dovolj časa za okrevanje mišicam medeničnega dna. Okrevanje diastaze velikokrat pomeni okrepitev eksternih oblikusov (zunanjih stranskih trebušnih mišic) ali celo njihovo dominanco. To pa poveča pritisk na medenično dno.
Na sliki s prečnim presekom telesa nad popkom vidimo, kako ovojnica od internih oblikusov obdaja površinske rektuse. Dominanca teh mišic vleče rektuse narazen in otežuje diastazi proces rehabilitacije.
Ženske po porodu res ne bi smele prehitevati z vajami in forsirati hitrega okrevanja. Vse ob svojem času in korak za korakom.
Vaje, ki so preveč usmerjene samo v krepitev trebušnih mišic, lahko ustvarijo drugačne oziroma neustrezne motorične vzorce, kjer se ustvari okolje za dominanco določenih (sinergističnih) mišic.
Primer, se vam ob dvigu trupa zoža kot reber (kot med levim in desnim spodnjim rebrom)? Ali se telo pri tem nagiba na eno ali drugo stran? Kadar vse trebušne mišice delujejo sinhrono, takrat se ne more zgoditi, da rebra potegnejo skupaj ali da se trup nagiba.
Na sliki vidimo prikaz kota med rebri. Ta kot se med dvigom trupa ne sme zmanjšati. To bi nakazovalo na dominanco notranjih oblikusov in na drugi strani šibkih eksternih oblikusov (stranskih trebušnih mišic). Se vam je po porodu povečal obseg prsnega koša (večji modrček) in tak ostal? To je znak šibkih zunanjih stranskih trebušnih mišic, kar je velikokrat povezano s pojavom diastaze rektusov.
Zato ni dovolj, da se pri korekciji diastaze zanašamo le na trening transversus abdominisa (globoke trebušne mišice) ali rektusov (površinskih trebušnih mišic ‘ala’ six packov) – ključnega pomena je krepitev oziroma motorično učenje koordiniranih (gibalnih) vzorcev notranjih in zunanjih oblikusov in v povezavi z medenično in trebušno prepono oziroma s celotnim stabilizacijskim sistemom. Celotni sistem pa je vedno vpet v našo dinamično telesno držo, ki med drugim diktira pogoje intra-abdominalnega pritiska.
Če želite izvedeti več, kako si pomagati pri diastazi rektusov (ali drugih omenjenih težavah), se lahko bodisi naročite na individualno obravnavo ali pa poskusite z našim 12 tedenskim onlinem programom POPORODNI PREPOROD, kjer so vaje (in pravilen način gibanja) široko zastavljeni in pokrivajo vsa omenjena področja.
Da, tudi ‘NEGATIVNA’ DIASTAZA REKTUSOV oziroma razmik trebušnih mišic obstaja! Sicer ni pogost pojav, gre pa prav tako za nepravilno delovanje (stabilizacijo) trebušne stene.
Bolj pogosto se dela grebenček (‘doming’), kot pa jamica (‘sagging’). Skupno obema pojavoma je, da gre za dominantno rekrutacijo mišic oblikusov (stranskih terbušnih mišic) namesto transversus abdominisa (globoke trebušne mišice). V našem primeru gre za dominanco internih oblikusov (notranjih trebušnih mišic) – sicer pa gre za dominanco zunanjih stranskih trebušnih mišic (pri pojavu grebenčka) ali rektusov (površinskih premih trebušnih mišic). Naredi se negativni intra-abdominalni pritisk – kot vaakum. To seveda ni dober način stabilizacije.
Zanimivo, ne? Stranske trebušne mišice razmaknejo (potegnejo narazen) površinske trebušne mišice (rektus abdominis oziroma po domače ‘six packe’), pri tem pa preglasijo globoko trebušno mišico.
Zato so stranske trebušne mišice zelo pomembne pri reševanju tega problema. Predvsem jih moramo naučiti, kako opravljati svojo nalogo in ne nalogo drugih mišic. Veliko programov za diastazo rektusov se zato zmotno izogiba stranskim nagibom in rotacijam trupa (se pravi uporabi stranskih trebušnih mišic). Vendar če te mišice obremenimo ekscentrično in jih podaljšujemo ter povečujemo njihovo elastičnost (ki jim je ponavadi primanjkuje zaradi našega delovanja primarno v sagitalni ravnini) ter jih naučimo kdaj in koliko morajo sodelovati pri stabilizaciji, je to najverjetneje tisto ‘skrito orožje’ pri reševanju diastaze rektusov!
In še nekaj zelo pomembnega se lahko naučimo iz tega prispevka! Na zgornjem videu smo videli, da se razdalja med rektusoma dejansko zmanjša, zapre (‘intrarecti distance’). Zato bi nekdo, ki meri diastazo po širini med rektusoma oziroma s prsti lahko ocenil, da diastaza v tem primeru ni prisotna. Če gledamo dejanski pomen besede ‘diastaza’, ki pomeni razmik, je to res. Ampak, če bi ultrazvočno gledali obnašanje linee albe – vmesnega vezivnega tkiva (med rektusoma, tam kjer vstavljamo in merimo diastazo s prsti), bi lahko opazovali ‘distortion index’. (Glej sliko spodaj in vir – raziskavo tu.)
‘Distortion index’ linee albe v preprostem jeziku pomeni, koliko se linea alba ‘naguba’ med nalogami, kot je na primer dvig glave ali upogib trupa (‘curl up’). Pri zdravih posameznikih bi morala ostati ves čas napeta – tako v mirovanju, kot pri različnih nalogah. Kadar se naguba (kar opazujemo z ultrazvokom), to od zunaj opazimo kot bodisi nastanek grebenčka (‘doming’) ali jamice (‘sagging’). Z vajami oziroma korekcijskimi programi želimo doseči čim manjši ‘distortion index’ linee albe, kar pomeni boljšo oziroma dobro stabilizacijo trupa (oziroma hrbtenice in medenice), kar je bistvo.
Torej, če povzamem:
Diastaza rektusov je lahko tudi ‘negativna’ (pojav jamice)
Pogoj za odpravljeno diastaza rektusov NI zmanjšanje razmika (‘gap’ oziroma ‘intrarecti distance’), ampak je zmanjšanje ‘indeksa distorcije’ linee albe, kar se kaže navzven v odsotnosti grebenčka ali jamice, ko izvajamo različne naloge.
Odpravljena diastaza rektusov ima lahko za posledico VEČJI razmak med mišicama! (rektus abdominis)
Pri reševanju diastazaze rektusov moramo dobro poznati delovanje različnih mišic in telesa. Ampak ne samo njihovo delovanje opisano v učbenikih anatomije, ampak predvsem njihove kompenzatorne strategije, ki nastopijo, ko en ali več ‘igralcev’ sistema ne igra več po pravilih igre ali se ‘poškoduje’.
Vas zanima, kako najhitreje in najbolj zanesljivo sami preverite, če imate diastazo rektusov?
Primer izgleda trebuha s prisotno diastazo rektusov.
V zadnjih štirih letih je bilo na vadbeni kliniki res veliko napisanega o diastazi rektusov. Vendar se zdi, da je ta pereča tema res zgodba z nešteto obrazi in jo je zato potrebno obravnavati večkrat in z različnih zornih kotov. Tokrat ne bomo začeli z definicijami, kaj diastaza rektusov je, to lahko raziščete v našem Brezplačnem video priročniku o diastazi rektusov ali v tem članku.
Če si merim diastazo, se mi zdi, da je zjutraj manjša (oz. se obe polovici tkiva na otip popolnoma približata drug drugi, čez dan je razmik še cca 1,5-2 prsta) kot ostale dele dneva, katera meritev je pravilna?
V jutranjih urah je diastaza vključno z obsegom trebuha manjša kot popoldne ali zvečer, to je dejstvo. Razlogov je več: prvič, ker ponoči počivamo v horizontalnem položaju, gravitacija organov ne vleče dol oziroma jih vleče relativno na položaj telesa, zato zgleda trebuh manjši (manjši pritisk na trebušno steno). Drugič zjutraj imamo praviloma prazen želodec in posledično manjši obseg trebuha. Tretjič zjutraj je telo spočito, še posebej posturalne mišice, kamor spada tudi globoka trebušna mišica, ki objema trebuh. Diastaza v bistvu pomeni šibko vezivno tkivo (lineo albo) med mišicami – in ta šibkost se tekom dneva izrazi, kot opisujete. Ker mora biti naše telo (jedro) zmožno držati svoje organe na mestu 24 ur na dan, je (žal) bolj merodajna večerna meritev diastaze oziroma obsega trebuha. V primeru večjega razmaka mišic se zato popoldne/zvečer lahko svetuje opora.
Si bom z vajami iz Poporodnega preporoda zaprla diastazo? Če ne, katere vaje naj še izvajam, kje jih najdem? Na YouTube-u jih je sicer polno, vendar ne vem katere so prave in če lahko izvajalcem zaupam.
Večina uporabnic programa z diastazo rektusov je uspela ‘zapreti’ diastazo. Moramo razumeti, kaj pomeni ‘zapreti’ diastazo in zakaj nekaterim to ne uspe. Obstaja možnost, da se diastaza ‘zapre’, razmak pa celo poveča. In obstaja možnost, da se razmak zmanjša in diastaza ostane. Zato NI merodajno, koliko prstov vstavimo med rektuse (površinske mišice), ampak kako globoko se pogreznejo oziroma to testiramo s položajem telesa, kjer se naredi tako imenovani ‘grebenček’ ali jamica’. Torej, ko grebenčka ali jamice ni več – kljub razmaku in kljub povešeni koži, takrat lahko rečemo, da smo diastazo ‘zaprli’ oziroma sanirali. (Posplošeno po Diane Lee)To pomeni, da je linea alba spet v nevromišični povezavi z globoko trebušno mišico (m. transversus abdominis) in notranjimi stranskimi mišicami (m. obliquus internus), ki stabilizirajo telesno jedro (podpirajo hrbtenico in ščitijo iz nje izhajajoče živčevje).
Nazorni video prikaz mehanike trebušnih mišic s prisotno diastazo rektusov ob izvedbi škodljive vaje/giba trebušnjak.
Vaje v online Poporodnem preporodu so zasnovane holistično in obravnavajo celo telo, ker diastaza rektusov je tudi problem celega telesa, ki se manifestira na telesnem jedru oziroma trebušni steni. Poporodni preporod nas najprej nauči, kateri vaj in gibov se moramo izogibati, če se ne želimo vrteti v začaranem krogu izboljšanja in poslabšanja stanja. Nato nas uči, kako se moramo gibati skozi dan, če želimo že z nego dojenčka in gospodinjskimi opravili pomagati pri stanju, ne pa ga slabšati (kako dvigujemo, nosimo, dojimo..). Ob tem pa se začnejo izvajati posebne vaje, ki nagovarjajo trebušno steno, trebušno in medenično prepono, ki raztezajo in mehčajo zakrčene površinske mišice ter tudi prehrano za vezivno tkivo. Vaj v programu je res veliko, z namenom da vsako telo ‘najde’ tiste, ki mu najbolj ustrezajo, medtem ko mu nobene ne škodijo.
Ker se telo obravnavo holistično, z istimi vajami izboljšamo tudi morebitne bolečine v križu, kontinenco in podobne težave. Noben youtube video ne vsebuje cele sestavljanke, ampak samo posamezne puzzle, medtem ko so velikokrat te puzzle celo iz ‘druge sestavljanke’ – kar pomeni, da so vaje lahko celo škodljive ali bez učinka. Najbolj merodajno je vedno vaše telo, ki vam z grebenčkom pove, da vaja ali gib nista ustrezna.
In še odgovor na vprašanje, zakaj nekaterim ne uspe zapreti diastaze: Prvi razlog je lahko v nekonsistentnosti izvajanja programa, drugi razlog je lahko v slabi kvaliteti vezivnega tkiva (kar je redkost) oziroma v pretirani elastičnosti tkiv po celem telesu, kar lahko vidimo tudi po na primer hiperekstendiranih komolcih, kolenih, palcih na roki.. Tretji razlog je tako velika diastaza rektusov (pre-raztegnjeno in natrgano vezivno tkivo), da ga (samo) z vajami ni več možno popraviti. To se najlepše vidi na ultrazvoku, kjer med postopkom dvigujemo glavo. VIDEO
Ali lahko diastazo vseeno sploh uspešno saniram, čeprav je že tako ‘stara’? Lahko v primeru, da mi uspe, sčasoma normalno izvajam tudi nekatere ‘škodljive’ vaje, ali naj se jim za vedno izogibam?
Diastaza se lahko sanira kadarkoli v življenju, res pa je, da prej se lotimo, lažje je. Kasneje pridejo do izraza lahko že njene posledice (povešenje organov, kože, bolečine v križu, inkontinenca..), kar je potem težje odpravljati. Naše telo se non stop (24/24) prilagaja silam, ki delujejo nanj (torej temu, kar počnemo največkrat in najpogosteje). Primer. Ko je moja babica dobila oporno palico za hodit, jo je nevede uporabljala samo na desni strani. Čez nekaj tednov se je njeno telo popolnoma upognilo na desno. To pomeni, da se je adaptiralo oziroma prilagodilo situaciji. Taka adaptacija sicer ni koristna za nič drugega kot hojo s palico pod desno roko, pa tudi v tem primeru asimetrija povzroča ostalim delom telesa več škode kot koristi. Kaj je ‘nauk’ te zgodbe? Telo se vedno prilagaja, tudi na stara leta , to je evolucijsko gledano naš način preživetja. Poleg tega naše telo vedno stremi k homeostazi. Koristni gibi in vaje bodo hitreje učinkovali kot slabi. Saj veste, včasih leta in leta ‘zlorabljamo’ telo, potem pa začnemo gasiti požare, ko je situacija že zelo resna in če nismo res dočakali ireverzibilnih sprememb, potem v veliko hitrejšem času telo spet spravimo v dobro kondicijo, kot smo ga spravljali v slabo.
S tem smo skoraj odgovorili tudi na drugo vprašanje – ali lahko potem spet delamo stare (škodljive) vajeVIDEO? Ker se moramo problemov vedno lotiti pri korenu oziroma vzroku, ne pri simptomih, za diastazo to pomeni pravilen način gibanja, dihanja, tudi prehranjevanja. Če se začnemo zopet gibati ‘po starem’, je tako tako, kot če po zaključeni dieti začnemo zopet uživati ‘junk food’ – kmalu bomo spet na istem oziroma slabšem! Ampak zakaj bi si sploh želeli ‘junk telovadbe’?
Ker smo ‘tako omejeni’, da vključno z večino inštruktorjev, trenerjev in učiteljev telovadbe ne znamo razmišljati izven klasičnih trebušnjakov?
BLOG ZAKAJ SO TREBUŠNJAKI TAKO ŠKODLJIVI, SI PREBERITE TU. S čim jih nadomestimo? V Poporodnem preporodu imamo kup vaj za trebušne mišice, ki niso trebušnjaki in ki ne temeljijo na krepitvi samo površinskih trebušnih mišic in še to le s pomočjo krajšanja in le v sagitalni ravnini. Prav tako jih ‘drugi kup’ najdete na mojem Youtube kanalu, če samo v iskalnik napišete ‘ABS’. To ne pomeni, da se ne morete več udeležiti nobene druge vadbe, vključno s pilatesom, ampak da si sami ‘trebušnjake’ ustrezno zamenjate ali modificirate, saj razumete, kako delujejo. Namen naših programov je tudi ‘edukacija’ (načina življenja in gibanja).
Je za moj deformiran in velik trebušček kriva diastaza, ali problem leži drugje, ga bo vaja ‘Mišični steznik’ popravila?
Ni nujno, da je za deformiran trebušček kriva diastaza, sploh če je odsoten pojav ‘grebenčka’ ali ‘jamice’. Lahko so še drugi vzroki:
Vse to so lahko tudi razlogi za diastazo. V programu Poporodni preporod spoznate mehanizem delovanja naštetih dejavnikov in praktične rešitve skozi vadbo, gibanje in ročno manipulacijo tkiv. Brez individualne obravnave težko sami ugotovite vzroke, lahko pa jih vseeno odpravite, saj program deluje na nivoju vseh. Kako uspešni ste je odvisno od vaše predanosti programu in načina delovanja vašega telesa.
Vaja Mišični steznik je res ‘čudežna’ vaja, ki v vsakem primeru zmanjša obseg trebuha (v povprečju od 6 – 10 cm), njen učinek pa se multiplicira z vajo ‘Abdominalna masaža’!
Ali bom hitreje okrevala, če bom nosila steznik? Kakšna je razlika med steznikom in nalepljenimi kinezio trakovi?
Steznik je ‘nujno zlo’ v primeru tako velikih diastaz, kjer ženska ni sposobna s samoiniciativnimi prehodnimi stiski trebušne stene toliko stabilizirati telesnega jedra, da se skozi dnevne aktivnosti ne bi delala več škode kot koristi. V tem primeru steznike toplo priporočam. Kaj je ‘zlo’ steznikov? Steznik nadomesti delo trebušne stene – ustvarja znotrajtrebušni pritisk, da podpre hrbtenico. Ampak to počne ves čas. Trebušna stena pa ne. Ona valovi. Valovi z dihanjem oziroma spuščanjem in dviganjem trebušne prepone – glavne dihalne mišice. Kljub ‘valovanju’ še vedno ves čas podpira, enkrat eksentrično, potem koncentrično. Pas pa ves čas imitira samo koncentrično fazo. S tem utesnjuje notranje organe, namesto da jih masira. Ustvarja lažno podporo in daje mišicam signal, da niso potrebne. Če ob nošenju steznika ne izvajamo hkrati tudi vaj, bodo miišice atrofirale. Telo vedno zavrže, česar ne potrebuje – gre za ekonomičnost – gre za način preživetja. Kakšne so še lahko posledice, si peberite v tem BLOGU. Vse to je še vedno manjše zlo, kot če razdejano trebušno steno prepustimo sami sebi. Hrbtenica, ki je čuvaj našega živčevja – ‘elektronskega vezja’, ki oživčuje vsak naš organ, mišice, motoriko in senzoriko, je s tem ogrožena. S tem je na dolgi rok (ali na kratki, odvisno od vašega stanja) ogrožen čisto vsak delček vašega telesa. Organi (trebušni in medenični) izgubijo oporo in se počasi začnejo povešati.. Lahko pridobimo inkontinenco, prolaps organov, bolečine v križu ali celo poškodbo kolena, ker so okončine in površinske mišice preobremenjene, saj opravljajo poleg svojega še delo mišic stabilizatorjev (telesnega jedra). Torej DA, v primeru res velike diastaze rektusov, ga TOPLO priporočam!
Kaj pa kinezio trakovi? Kineziotaping je manj ‘invaziven’. Je zelo primeren pri srednje velikih diastazah ali v kombinaciji s steznikom pri večjih. Je odlična metoda tudi za ‘odvajanje’ od steznika. Nudi mehansko oporo samo tam, kamor je nameščen, hkrati pa spodbuja tudi prekrvavitev in limfno drenažo tega predela – kar je pomemben faktor, ko ‘zdravimo’ vezivno tkivo, ki je manj prekrvavljeno (belo) in se zato počasneje celi. Pri manjših diastazah ni potrebno ne eno ne drugo, ‘le’ ustrezen načina gibanja, vadbe in prehrane.
Primer kinezitapinga diastaze rektusov.
Kako vemo, kdaj vaje niso dovolj in je potrebna operacija?
V izredno redkih primerih je razmak tako velik (linea alba tako stanjšana), da niti z ustrezno vadbo, gibanjem in podporo trebušne stene ne pridemo do izboljšanja. Tudi sam poseg ni garancija za povrnjeno funkcionalnost. Uspešnost rehabilitacije je v največji meri odvisna od vrste in uspešnosti kirurškega posega v kombinaciji z pred in po-operacijsko vadbeno obravnavo – česar vam zdravstvo ne nudi. Tudi operacije ne, same po sebi, ampak le v kombinaciji z abdominalno (v tem primeru popkovno) kilo (hernijo). Čakalne dobe za takšne posege so dolge in v vmesnem času je potrebno skrbeti, da se stanje ne slabša in da živčne povezave med lineo albo in ‘centralo’ (možgani) ne zbledijo – saj jih kirurški nož težko obudi. Potreben je nevromišični trening.
Najbolj zanesljiv pokazatelj oziroma indikator za potrebo po kirurškem posegu je ultrazvok trebušne stene. Pa ne tak, pri katerem zgolj nepremično ležite, ampak tako kjer ‘izzivate’ aktivnost linee albe s kombiniranim dvigovanjem glave in/ali predčasnim stiskanjem popka. Če se pri dvigu glave, kljub stisku popka linea alba ne odziva, je to indikator, da se verjetno ne bo nikoli samo s pomočjo neinvazivnih postopkov. (Diane Lee)
Diastaza rektusov v nosečnosti – je normalna ali ne?
Ne, ni normalna. Čeprav bo ginekolog rekel, da je. Normalno je, da se v nosečnosti trebušne mišice razmaknejo, ni pa normalno, da ne morejo več obvladovati znotraj trebušna pritiska in se osrednji del trebuha dvigne v špico (greben). Preberi si več o diastazi nosečnic v mojem nosečniškem blogu! (V drugi nosečnosti se mi je že kmalu na začetku pojavila, a ob koncu je ni bilo več!).
Primer ‘grebenčka’ na trebušni steni nosečnice, ki se pojavi ob dvigu glave z rameni (leže na tleh).
Veliko nosečnic misli, da se bodo problema lotile šele po porodu, vendar je to velika škoda, saj se da ogromno narediti že v nosečnosti (v najslabšem primeru, da se stanje ne slabša in da prevelika diastaza ne vpliva na lego zarodka. Zarodek bi lahko v primeru večje diastaze ležal na šibkem vezivnem tkivu, namesto da bi se spuščal proti porodnemu kanalu. V tem primeru bi nam trebušne mišice slabše služile pri iztisu. V skrajnem primeru bi bil potreben carski rez. Poleg tega neustrezna lega zarodka vpliva tudi na njegov razvoj.)
Kako si sami najlažje in najhitreje preverimo diastazo rektusov?
Video prikaz testa kako si najlažje sami ugotovimo diastazo rektusov.
V kolikšnem času jo lahko odpravimo?
Odgovor je resnično odvisen od vsakega posameznika torej od razsežnosti diastaze, do kvalitete vezivnega tkiva, do doslednosti pri izvajanju vaj, doslednosti pri pravilnem gibanju skozi dan, verjetno tudi starosti (osebe z diastazo in same diastaze). Iz prakse vam lahko poročam, da je trajalo od najmanj dveh tednov pa vse do enega leta, v povprečju pa 2-3 mesece. Diastaza se vedno lahko povrne, če se povrnejo vzroki njenega nastanka. To je v osnovi prevelik znotrajtrebušni pritisk na trebušno steno. Če ste enkrat že imele diastazo rektusov, je potrebno še pred ponovno zanositvijo začeti ponavljati vaje za zapiranje diastaze ali pa takoj, ko izvemo za nosečnost.
Ali je diastaza ‘rezervirana’ samo za ženske ali so njene žrtve lahko tudi moški?
Primer diastaze rektusov pri moških: v prvem primeru primarno zaradi visceralne maščobe in v drugem zaradi treniranja ‘six packov’.
Ne. Diastazo imajo tudi moški. Največkrat tisti, ki napačno trenirajo trebušne mišice, lahko pa tudi tisti, ki so poklicno dvigovali (napačno) težka bremena oziroma tisti, ki imajo veliko visceralne maščobe. VIDEO
Na levi sliki primer pojava ‘grebenčka’ (diastaza rektusov) pri moškem in na desni sliki oče pilates Joseph Pilates z vidnim razmikom trebušnih mišic – diastazo rektusov.
Ali imajo diastazo tudi dojenčki?
Da. Večina dojenčkov se rodi z razmaknjenimi mišicami oziroma nezrelo trebušno steno, včasih tudi s popkovno kilo. To se navadno z razvojem centralnega živčnega sistema samo odpravi. Vzrok za skrb nastane takrat, ko razmik (grebenček) vztraja še po drugem ali tretjem letu starosti. Eden od razlogov bi bil lahko preintenzivno in dolgotrajno napenjanje dojenčka ali jokanje. Preberite več v tem zapisu.
Primer diastaze rektusov pri dojenčkih
Ali osebni trenerji oziroma vaditelji vodenih vadb poznajo diastazo rektusov in mi bodo znali prilagajati vaje?
Večinoma NE. Sama lahko povem, da na tečaju za osebnega trenerja (mednarodna licenca) ni bil nikoli nikjer omenjen ta izraz! Za razliko od mednarodne licence za pilates, kjer je diastaza omenjena bila, a ironično veliko škodljivih vaj ni bilo prepoznanih za škodljive (VIDEO). Kdor se na tem področju ne izobražuje sam (v tujini, ker v Sloveniji takih izobraževanj ni), ne bo znal prepoznati vseh škodljivih vaj (ki pa so istočasno škodljive tudi za hrbtenico in medenično dno). najboljše je, da se o tem izobrazite sami BREZPLAČNI PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV, VIDEO S ŠKODLJIVIMI VAJAMI in si vaje prilagodite sami!
Vse o diastazi rektusov na youtub kanalu Vadbene klinike! KLIKNI
Vse o diastazi rektusov na spletni strani Vadbene klinike! KLIKNI
Tri leta že pregledujem diastaze in (uspešno) svetujem mamicam ter nosečnicam, kako naj se gibajo, česa naj ne počnejo in katere vaje naj izvajajo. Sama pa sem bila vedno hvaležna, da mi tega ni bilo treba dati skozi, čeprav sem imela v prvi nosečnosti in predvsem po njej drugačne težave (poleg CR tudi trdovratne bolečine v simfizi in zadnjem delu medenice).
Vse o diastazi rektusov si lahko preberete bodisi v brezplačnem Priročniki, ki ga dobite na spletni strani bodisi, če kliknete na čisto spodnjo slikico, na rubriko PO PORODU.
V šestnajstem tednu moje druge nosečnosti, sem pri dvigu z ginekološkega stola opazila izboklino na spodnjem delu trebušne stene, ki mi je bila sicer zelo poznana, vendar je še nikoli do sedaj nisem videla na svojem telesu! To je bil res šok! Po mojem tudi zato, ker ena redkih dejansko vem, kaj vse to potegne za seboj..
Velikokrat slišim: “Ali ni normalno, da se trebušne mišice v nosečnosti razmaknejo?” da, absolutno! Trebušna stena mora biti toliko elastična, da se prilagodi velikosti maternice oziroma otročka v njej. Ampak. Mora pa biti tudi dovolj močna, da zadrži intraabdominalni (znotra-trebušni) pritisk – kar pomeni, da se ne sme izbočiti po sredini, ko se nagnemo nazaj ali ravno dvignemo gor (čeprav se takih gibov izogibamo). Če se izboči, pomeni, da ne opravlja več svojega dela (v celoti) oziroma, da se je linea alba (vmesno vezivno tkivo) prekomerno raztegnila oziroma natrgala/poškodovala. Kadar vidimo še štrleč popek, lahko posumimo na diastazo in morda celo na popkovno kilo.
Poglejte si posnetek..
Zakaj sem zaskrbljena?
Ker je še več kot polovica nosečnosti pred menoj..
Ker slabša podpora trebušne stene lahko vpliva na lego otroka v maternici in s tem na njegov razvoj in težavnost poroda.
Ker pri nosečnosti lahko vpliva na bolečine v križu, inkontinenco in nepravilno delovanje celotnega ledveno-medeničnega kompleksa.
Ker poslabša držo in povzroča ogromen trebuh.
Ker v izrednih primerih je lahko indikacija za carski rez ali pelje porod v tej smeri, ker nosečnica nima moči v trebušnih mišicah, otrok pa se ne spušča pravilno, ker je praktično zamaknjen ven iz telesa.
Možni vzroki?
Predhodni carski rez (pri meni)
Napihovanje – prebava v nosečnosti (pri meni)
Zgodovina gimnastike, joge ipd
Zgodovina trebušnjakov
Zgodovina slabe drže
Šibkejša vezivna tkiva po celem telesu
Predhodne nosečnosti (v kombinaciji z drugimi dejavniki in/ali starostjo)
večplodne nosečnosti
Pretekli posegi na trebušni steni
Tudi Tamara ŠimoviČ, ki jo nekatere poznate kot POPOLNO BEJBO, je prišla v studio Vadbene klinike po napotke in pomoč pri diastazi rektusov v nosečnosti.
Kako ukrepam?
Nadaljujem s pravilnim dvigovanjem, vstajanjem, obračanjem v postelji, čim manj dvigujem mojega dvajset kilskega triletnika – in če ga – ga po zakonitostih pravilnega dvigovanja.
Malo bolj pazim, kaj in kdaj pojem, da me ne napihuje, kar je sicer težko, če si ves čas lačen ali ti je slabo. 🙂
Delam ustrezne vaje oziroma sem srečna, ker je to v bistvu moj kruh. Vodim vadbo za nosečnice v svojem studiu (kar večini vadečih odkrijemo diastazo!). Hkrati pa sem posnela čisto vse vaje oziroma ukrepe za diastazo rektusov v nosečnosti in jih združila v posebni mapici v zbiru vaj/napotkov CELOSTNA NOSEČNOST.
Kaj pričakovati?
Diastaze najverjetneje v nosečnosti ne boste popravile, lahko pa preprečite, da se znatno poveča. Več boste potem lahko ukrepale v poporodnem obdobju s programom POPORODNI PREPOROD.
PS: Ta pripis pišem en teden po objavi tega bloga. Šla sem namreč na terapijo k vsiceralnemu osteopatu, ki mi je ugotovil pravi razlog diastaze! Preverite v nadaljevanju.
Imate vprašanje v zvezi z napisami? Kar pogumno ga postavite spodaj!
Če se vam je zdel zapis koristen, ga delite z drugimi nosečnicami ali mamicami, lahko jim prihranite veliko gorja.
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Individualna obravnava
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73106]
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
